Težave v nosečnosti

Spoštovani, prosim vas za nasvet. Sem 15 tednov noseča in že od 8. tedna naprej imam hude težave z anksioznostjo, napadi panike in nespečnostjo. Pravzaprav sem ves čas v stanju vznemirjenosti, čez dan se nekako uspem zamotiti z gospodinjskimi opravili, sprehodi, televizijo itd., problem je ponoči, ko se nikakor ne morem umiriti dovolj, da bi zaspala. Preganjajo me strahovi, panika, hodim gor in dol po stanovanju in sem že močno izčrpana od neprespanosti, slabosti, utrujenosti. Naj povem, da je to moja prva in dolgo željena nosečnost, do katere smo prišli po letih medicinskih postopkov in hormonskih zdravljenj. Ravno zato mi je nerazumljivo, zakaj reagiram tako – namesto da bi bila presrečna, me razžirajo strahovi, ali bo z otrokom in menoj vse v redu, ali bom zmogla, potem me začne skrbeti, kako moji strahovi škodijo otroku in začarani krog je sklenjen. Zdi se mi, da je trenutno največji problem spanje – če bi se le uspela umiriti in spočiti, tako pa me je groza že ob pogledu na posteljo, niti čez dan ne morem leči, da bi si malo odpočila. Podobne težave sem imela pred leti, po smrti staršev, in zelo dolgo je trajalo, da sem se “sestavila”, pomagala sem si s Persenom, baldrijanom, jogo, vrgla sem se v delo od jutra do večera, da sem pozabila … Vem, da takšno stanje zaradi otrokovega zdravja ne more in ne sme trajati še naprej, ne vem pa, kako naj si pomagam. Katera zdravila lahko uporabljam, da ne bi škodila mojemu malemu, v lekarni mi namreč niso hoteli dati niti pomirjevalnega čaja. Čutim, da se sama ne zmorem več boriti proti tem strahovom, potrebujem pomoč.

Spoštovana,

Če čutiš, da se več ne zmoreš boriti proti strahovom, priporočam da si poiščeš strokovno pomoč.
Osvobajanje od strahu je proces, ki lahko traja kratek čas ali pa se vleče. Odvisno seveda od same osebe, ki ma težave, kot tudi od psihiatra ali psihoterapevta…

Sam vam lahko pomagam z nasvetom..namreč borba proti strahu sam strah le še poglablja.
Strah je le posledica tvojih misli in prepričanj, kot si tudi že sama ugotovila. Naša prepričanja, ki jih nosimo v sebi v glavnem že od otroštva, nam narekujejo, kako v določenih situacijah reagirati in razmišljati. Zato globoko v sebi verjameš, da je tvoj strah upravičen.Nobene misli niso v nas brez razloga.Zato prisluhni svojim mislim in ugotovi, zakaj misliš, da bi se morala česa bati….Šele ko boš to vedela, bo lahko z lastno voljo sebi dokazala, da so misli, ki ustvarjajo dvom in strah, popolnoma nerealne. Ampak so le podzavestna reakcija, ki so jih sprožile določene okoliščine.
Veliko truda si vložila v to, da si zanosila, zato se ti zdi še toliko bolj pomembno, da bo vse v redu, da se je ves trud izplačal. Ljudje smo v glavnem takšni,da če v neko stvar vložimo veliko truda, se toliko bolj z njo poistovetimo in nam zato postane toliko bolj pomembna. In večja, kot je navezanost, večji je lahko potem tudi strah pred izgubo le tega.
Verjetno ima izguba staršev in nosečnost neke skupne točke. Torej okoliščine, ki v tebi prebujajo panične misli…Vprašaj se, kaj je to ?
Panične misli lahko eliminiramo tudi s tem, da si z dejstvi dokažemo, da to ni res o čemer razmišljamo.
Ginekološki pregled lahko spet povrne pozitivne misli, da je z otrokom vse v redu….in podobno tudi za druge strahove.
Glede sredstev za pomirjanje pa ti lahko tudi zdravnik predpiše recept…Priporočljiva je tud joga, avtogeni trening..vaje za krepitev samozavesti….

Torej v bistvu je pomembno samo-zaupanje in samozavest, da te že ob najmanjšem dvomu ne “odnese” v začaran krog strahu. Verjami vase. Vse bo tako , kot mora biti…

Robi.