Boleče vztrajanje obeh

Lepo pozdravljeni,
naj povem da je najina zgodba zelo dolga. Skupaj sva šele 4 leta, pa sva v tem času dala toliko stvari čez, da je neverjetno da sva sploh še skupaj oz. da sva vse vzdržala.
Dala sva čez od njegove hudo boleče oz. grde ločitve, preko nestrinjanja za najino vezo iz vseh možnih koncev, od staršev od obeh pa vse do nekaterih ”prijateljev” in ”prijateljic”…
Nagajanje s strani bivše je prisotno še danes kar je izredno neprijetna zadeva.
Skupaj sva dala čez kot sem že omenila, njegovo bolečo ločitev (ženo je imel zelo rad ko sva bila pred tem le prijatelja, a to očitno ni bilo ”to”), jaz sem mu oprostila njegove slabe stvari (začetna ljubosumnost, izpadi posesivnosti ipd), skupaj sva dala čez celo moje težave ker sem bila že dejansko na tem, da prestopim mejo ”med alkoholike”…

Ves ta čas sem imela prijateljico, ki mi je stala ob strani vedno, kadarkoli, skratka ves čas. Tolažila me je ob vseh teh problemih in me poslušala tudi po več ur…
Nato pa so se začele težave… JAz nisem več zmogla, pila sem veliko, nisem videla več smisla in veliko veliko časa sem posvetila svoji prijateljici, veliko več časa kot pa partnerju.

In sedaj k problemu; razočarana sem do konca, ne vidim rešitve, ne vidim upanja, ne vem kdo govori resnico…
Prej sta se moja prijateljica in partner razumela dobro, nato pa sta se začela veliko pogovarjat po telefonu, brez moje vednosti.

On trdi, da mu je ona povedala določene slabe stvari iz moje preteklosti, oziroma ne določene ampak kar vse, tudi podrobnosti kar sem jaz vsa leta prijateljevanja z njo govorila njej.
Trdi, da naju je želela spraviti na vsak način narazen, povedala je tudi moje dejanske razsežnosti problema z alkoholom (kar sem pred tem pred partnerjem precej uspešno skrivala), povedala je celo za eno malenkost ki sem jo storila v najini vezi- je malenkost vendar vseeno vredna obsojanja, skratka on trdi, da nama je hotela škodovat, da je hotela da greva narazen… Po njegovem je bil njen motiv to, da me bo imela zopet zase, oziroma da se je bala da z ohranjanjem najinega odnosa s partnerjem imam vse manj časa zanjo. Torej me ni hotela izgubit, oziroma grdo rečeno me je hotela samo zase.
Ko je vse to zvedel se je zaprl vase, želel je razčistiti sam s sabo in vzel si je nekaj dni ”odmora” potem pa ni mogel več brez mene in sva zvezo nadaljevala.

Ona pa pravi da mi je hotela samo dobro, da on pač ni pravi zame, ker sem tudi marsikaj pretrpela in požrla zaradi njega…

Ker sem bila v precepu kaj storiti sem za določen čas se odpovedala prijateljici. Prepira med nama ni bilo… Potem sem pa s to prijateljico spet začela komunicirat in moj partner je ponorel, češ kako se lahko spet družim ali pa komuniciram z njo, ker mi je pa hotela samo slabo…

Jaz jokam cele dneve ker ne vem kako naprej. Ker sem partnerju rekla, da mi ne bo ukazoval s kom naj se družim sva se sprla da sva tudi o razhodu že govorila!
Jokam ker po eni strani verjamem prijateljici, se z njo pogovarjam kot da se ni nič zgodilo, po drugi strani pa mi gredo solze, ko me partner spominja kaj vse smo takrat imeli, kaj vse mu je povedala, češ da se je trudila da greva narazen.

Naj povem, da mi partner pravi, da mu je ona govorila slabe stvari o meni torej kaj sem počela pred njim in tudi z njim v zvezi (katere sem seveda ves čas skrivala) po malem in vsakič upala, da me bo pustil.
Menda je on rekel velikokrat njej, da če pa še eno stvar o meni izve, me bo zapustil. Pa mu je šla govorit nove stvari znova in znova dokler mu menda ni rekla, da jo je zelo razočaral, češ ali me še sedaj ne bo zapustil ali kako…
Naj še omenim, da sem imela včasih tudi občutek da prijateljica za mojo srečo z njim ni bila zelo navdušena, da je imela raje da imava probleme in sem jo potem vedno klicala in bila pri njej…

Jaz sem na tleh! Ne vem komu verjet. S partnerjem se imava drugače krasno, v postelji je vedno nepozabno in zelo pogosto tudi seksava, nisva popolna, tudi zveza ni popolna, a sva se vsa ta leta zelo matrala, da je zveza obstala in da bova v prihodnosti skupaj.

Upam da nisem pisala preveč zmedeno, enostavno sem vse izlila na tole tipkovnico in vesela bom vaših mnenj.
hvala vam

Moje mnenje je preprosto to, da se je treba odločiti med prijateljico in partnerjem.
Pravzaprav jaz sam takšne prijateljice ne bi imenoval prijateljica..saj ji ne morem zaupati, pa kot zgleda le zaradi svojega lastnega nezadovoljstva, želi, da sem še sam nezadovoljen.
To je moje skromno mnenje.
Odločitev prepuščam posamezniku.

Robi.

Na tvojem mestu bi se odpovedala prijateljici. Kakor je Robi napisal, tudi jaz je ne bi imenovala prijateljica. Prijatelji so zato, da jim lahko zaupaš in ali ti je hotela le dobro ali ne, to da je vse o tem kar si ji govorila o sebi povedala tvojemu partnerju brez tvoje vednosti je nedopustno. Na tvojem mestu sploh ne bi premišljevala. Očitno je, da ti je skušala uničiti zvezo pa nima veze kakšni so bili njeni motivi pri tem. Morala bi vedeti da si ti sama zrela in odgovorna oseba in da se edino ti zase odločaš, kaj je dobro za tebe in kaj ni. In prijatelji so za to da nam svetujejo, ne pa da sprejemajo odločitve namesto nas in to celo brez naše vednosti. Pa tudi dvomim v to, da je imela dobre namene. Ker če bi ti resnično želela vse dobro, tega vsega ne bi delala za tvojim hrbtom. Če imaš res tako zelo rada svojega partnerja, bodi pametna in obema napravi uslugo in njo odpikaj! Razumem jezo tvojega partnerja, saj je očitno da vaju je skušala spraviti narazen in nevem zakaj misliš da tega ne bo poskušala ponovno?! Sploh ne razumem kako se lahko sploh še pogovarjaš z njo po vsem tem kar si je dovolila?! Prvo to, da je sploh kontaktirala tvojega partnerja brez tvoje vednosti! Drugo, da mu je govorila o tebi zelo intimne stvari, za katere si se odločila da mu jih sama ne boš povedala! In potem se še to, da vaju je skušala spraviti narazen! In potem še ti očitaš partnerju, da ga moti, ker se družiš z njo?! Ja…jaz na tvojem mestu sploh ne bi premišljevala za koga bi se odločila! Ti kar pusti fanta pa izberi prijateljico. In aveš kaj se bo zgodilo? Imele se boste fajn, ko pa bo ona našla partnerja pa ne bo imela več časa zate! Jaz nevem v kakšnem precepu si, on ti je očitno govoril resnico če ve vse, kar si ti njej govorila! Na njegovem mestu bi bila tudi jaz zelo jezna nate! Ker ne znaš biti dovolj odločna pa ljudem postaviti meje in jim dopovedati da jim ne pustiš vmešavanja v svoje življenje, ker tvoja “prijateljica” je močno prestopila mejo! In ne samo tvojo, ampak vajino! In normalno, da ga to vmešavanje moti! Normalno da je jezen! Če se dovolj spoštuješ in če spoštuješ svojega partnerja, potem naredi to za sebe in za njega in prekini z njo. Ker če dopustiš da ti prijateljice to počnejo, potem enostavno nimaš samospoštovanja!

iz tvojega dopisa se vidi, da to sploh ni prava prijateljica. Prijatelji se zaupajo, obdržijo vse skrivnosti za sebe, nikoli ne škodijo “prijatelju”,; torej odloči se in zapusti tako prijateljico. Tudi če vama s partnerjem ne uspe-nikoli ne imej te ženske za svojo prijateljico
lp