Neprijeten občutek

Spoštovani! Na ta forum sem se obrnila ker imam težavo, katere ne znam rešiti. V zadnjem obdobju se mi dogaja, da mi je čisto nepričakovano všeč kak moški, ni važno kje ( v trgovini kot prodajalec, natakar,…). Dva od teh me pritegneta zelo, vendar se ne izpostavljam, ker imam fanta in po tej poti želim iti naprej. Me pa problem moti, ker v takem trenutku nisem sproščena in občutim kot da ne živim, in to me ovira pri normalnem funkcioniranju v življenju. Prav tako sem se borila s temi občutki tudi že v šoli (sošolec). Hkratno s tem se pojavlja tudi odpor, kajti dotični osebek le ni videt tako “zlat”, kot se zdi na pogled. Kako naj se sprostim in rešim takle zastoj? Zadeve se sploh ne znam lotiti. Čutim da, če ne bom tega pošlihtala s sabo, mi bo življene take neprijetne situacije ziher še ponavljalo. Lp.

Pozdravljena nelly

Res neprijeten, a hkrati tudi zanimiv občutek.
Bere se, kot ,da imaš neko nalogo za opraviti.
Da ti je oseba privlačna, hkrati pa do nje čutiš odpor…..Mislim da v sebi nosiš neka nasprotujoča prepričanja. Verjetno v sebi nosiš prepričanje, da bi osebo, ki te privlači morala marati, a po drugi strani pa se pojavi odpor, saj imaš fanta in si tega seveda ne želiš.
Si mogoče kdaj doživela kakšno varanje ?
Kakšen odnos sta imela tvoja starša ?
Kaj čutiš glede osebe, ki te tako zelo privlači ? Kaj vidiš v njej dobrega in kaj slabega ?
Kako to misliš, da ne “živiš” ? Te življenje hoče potegniti na neko drugo pot ? Kako izgleda ta pot ? Kaj čutiš, da bi morala takrat storiti ?
A imajo tisti moški, ki so ti všeč, kaj skupnega ?

Torej, kar nekaj vprašanj, na katera lahko odogovoriš če želiš, da dobim malo jasnejšo sliko o tvojem problemu.
Saj ti verjamem, da če ne boš razumela zakaj se ti to dogaja, se ti bo še lahko večkrat to zgodilo.

Robi.

Spoštovani Robi! Odgovoriti bom poskušala na nekaj vprašanj. Da, doživela sem varanje s strani svojega sedanjega fanta, sva se tudi razšla in ponovno združila tokrat z drugačnim odnosom. Zdi se mi da me ima rad, vendar me je strah, da me bo morda spet prevaral. Čeprav se trudi,…. a moj strah ostaja, oziroma nezaupanje, ne upam si biti popolnoma sproščena, ponovno zaživeti in mu zaupati.

Moja starša sta se veliko prepirala. Zdi se mi, da je mami veliko trpela, a ne vem zakaj. Nikakor ni znala dobro poskrbeti za sebe, je bila pa pridna, ljubeča do otrok, mislim da je hotela od moža iskrenost, komunikativnost, poštenost, saj je bila taka tudi sama.

Do osebe ki me privlači čutim neko ujemanje, strast, komunikativnost, odprtost, saj oba zelo spontano govoriva, veliko je tem za pogovor, nisva tako preračunljiva, odpor pa se pojavi, ker ga privlači drugačno delo, veliko je zdoma, prav tako odprt je tudi do drugih, čutim da bi bilo to veliko tveganje za mene, saj vem, da hočem nek red, družino, stabilnost. Tak človek je pa za “lajf” dober.

To da čutim kot da ne živim, pomeni, da nenehno razmišljam in sanjarim o njem in se vrtim v začaranem krogu, namesto da bi se sprostila in živela sedanjost. Begam med tem, ali ga bolje spoznati ali ne. Moti me to, ker so ti tipi videti privlačni tudi drugim ženskam, ki so bolj “dirty”, ali pa jih druži nekaj povsem drugega. Radi so v središču pozornosti in popularni, kul.

Ja, zdi se mi kot da me življenje hoče speljati na drugo pot, ki bo popolnoma drugačna bolj zanimiva, vesela in tudi mučna, na koncu pa se bo končala. Tako da bom brez vrabca in brez goloba. Spet na začetku, starejša, bogatejša za prismojeno izkušnjo.

Je pa res, da me skuša tudi ta omenjeni tip na fin način speljati na svoj mlin, vendar ne vem kam, to je za mene nekaj neznanega, tujega, in tukaj se prižge moja STOP luč. Ne vidim njegovih kart. Vse je samo površno, simpatično,..

Tolažim se z reki:
Bolje vrabca kot goloba na strehi!
Ni vse zlato kar se sveti!

Ne vem, mogoče bi bila rešitev v tem, da bi se zaposlila s čim zanimivim, z delom, ki me veseli, okrepila samozavest… Moram si povrniti notranjo moč, tako da ne bo nihče vplival name. Želim si obdržat glavo na mestu, saj drugače lahko izpadem kot kura. Ampak, to je težko delo, čez noč ne bo šlo, do takrat pa kako naj si pomagam…