fobije do nevarnosti

Dober dan,
pišem, ker me skrbi za moža. Vsak dan se ubada z različnimi pretečimi nevarnostmi, od kar imava hčerko pa je še huje. Npr. greva na sprehod in če bo opazil, da ob poti nekdo iz strehe polaga kritino, spravlja stekleno volno… ne bo želel mimo, ker je nevarno kaj takšnega vdihniti. Enkrat sem z vozičkom zapeljala čez baterijo in se je obremenjeval s tem ali je nevarne snovi kaj na kolesu vozička, čeprav je kolesa pral do enih zjutraj, pa še kar je bilo v košari in košaro smo morali oprati, da ne rečem, da ni bilo dobro še ko se je vse opralo. Skratka pretirava in skrbi me zanj. Poskušam ga razumeti, a včasih me spravi ob živce. Ker se bi lahko lepo imeli, pa povsod vidi samo nevarnosti in me s tem obremenjuje. Če bi hčerka primila baterijo ipd. bi ji roke razkužil ne samo umil. Enkrat smo prišli na vikend in je želel iti že isti dan domov, ker je bil malo napočen termometer tam- živo srebro je pa nevarno. Ampak sploh ni bil čisto počen, samo en lasek čez steklo, nič ni uhajalo pa smo imeli že 5 dni samih fobij. Tudi on ve, da si mora najti pomoč. Tudi v LJ k kakšnemu psihiatru bi šel ali na kakšno terapijo, ker je samo še huje. In to vsak dan, včasih še spati ne more. Povsod vidi nevarne snovi ipd.

Prosim, kako lahko pomagate.Ali obstajajo kakšne skupine, terapija za takšne ljudi.

Najlepša hvala in LP

Pozdravljena,

se strinjam, da ima tvoj mož neke vrste obsesijo.
Je pa tudi res, da današnja družba vedno bolj pada v to vrsto obsesije in strahu. To je posledica dejstev, katerim smo podvrženi vsak dan preko medijev in v svoji okolici. Namreč dejstev, da živimo v vedno bolj onesnaženem okolju, da je v hrani in v zraku vedno več kemije, ki ogroža naše zdravje. In če je posameznik preveč dovzeten za te informacije, še posebej, če je imel v otroštvu podobne izkušnje, bo vse te informacije o nevarnostih dojemal kot grožnje. Zdravljenje poteka tako, da oseba podoživi kritične situacije, katerim je bila podvržena. Da oseba razume, kje je zdrava meja, da oseba razume, da mu pravzaprav škodi obsesija, ne pa neke snovi v okolju..da je problem v njej in ne v okolju….

Možu je treba razložiti, da je naš svet takšen, kakršen pač je in da je treba otroku omogočiti, da se njegovo telo in imunski sistem prilagodi na takšno okolje. Otroka zavijati v “vato”, v prepričanju, da ga bomo tako zavarovali pred vsemi težavami in boleznimi je nesmisel. Prej ali slej, bo otrok moral v vrtec…v šolo…in če otrok ne bo prilagojen in če ne bo prebolel tistih tipičnih otroških težav, bo zato kasneje imel toliko več problemov.
Seveda podpiram zdrav način življenja in zdravo prehrano, a po drugi strani pa se je treba izpostaviti izzivom, saj nas to utrdi in pripravi na življenje.

Za zdravljenje obsesij in strahov, obstaja kar nekaj društev in skupin….pobrskajta po internetu in poiščita tisto, kar vam je najbližje.

Robi.