azil

Ne vem sicer, kam sodi tole moje pisanje, ampak nekako sem pristala na tem forumu. Morda pa se najde kak pameten nasvet
Za kaj gre?

Znašla sem se v milo rečeno nenavadni življenjski situaciji. V nekaj mesecih sem izgubila vse, kar je sploh izgubiti mogoče – od dela, do obeh staršeh, stanovanje, kjer sem se dobro počutila. Po dolgih mesecih maltretiranja me je zapustil tudi partner. V pol leta sem se petkrat selila, iz ene podnajemniške luknje v drugo, kaj vse sem doživljala, nima smisla pisati. No, če k temu prištejem še ne ravno rožnato materialno situacijo, je slika popolna.

V vsem tem času sem doživela dva kolapsa, vendar sem se vedno nekako pobrala sama. Zdaj pa imam občutek, da bom sama težko izplavala iz tega, ker se je nabralo preprosto preveč.

Da se razumemo: še vedno sem popolnoma prisebna, poskušam reševati vse nesrešene zadeve, ki so ostale za mojim bivšim in starši, poskušam celo nekaj malega delati…

A potrebujem pomoč.

Trenutno sem namreč pri prijateljih, ker spet nimam stanovanja, težava pa je v tem, da je vse skupaj vplivalo na mojo notranjon stabilnost. Že nekaj let prej sem prenašala težave povezane z agorafobijo, strah pred samoto, vse skupaj sem z voljo inj pomočjo partnerja, brez zdravil, prenašala in počasi se je stanje popravilo.

Zdaj pa je situacija taka, da sem težko sama oziroma sem lahko sama, vendar nekje v bližini potrebujem varno osebo, ki jo lahko pokličem, če se ne počutim dobro. No, saj redko kličem, rabim le občutek, da je nekje nekdo.

V mojem rodnem mestu po smrti staršev razen redkih prijateljev, ki so mi počasi obrnili hrbet, ker niso zmogli prenašati mojih razmer, nimam več skoraj nikogar, v kraju, kjer živijo prijatelji, razen njih tudi ne.

Tu sem lahko še nekaj dni, saj ne glede na njihovo dobroto ne morem biti v njihovo breme,

In zdaj sledi moje vprašanje: potrebovala bi neke vrste azil, varno okolje, kjer bi lahko ostala nekaj časa, da se poberem iz tega stanja, kjer ne bi bila sama, da se lahko pomirim in sestavim moje življenje, ki se je popolnoma razsulo, kjer bi bila sicer deležna pomoči, ampak bi mi ostala osebna svoboda, in kjer ni zdravljenja z zdravili, ker po slabih izkušnjah z njimi ne želim več imeti opravka

Poznate kaj podobnega?

Hvala za vsak odgovor.

Če bi mi kdo rad napisal kaj osebno, lahko to stori na [email protected]-

Lep pozdrav