Sindrom karpalnega kanala? Ali sindrom mladih mamic???

Spoštovani.

Imam malo več kot leto dni stara dvojčka. Od njunega tretjega do devetega meseca sem redno vsak dan večkrat izčrpavala mleko, saj nista hotela sesat sama. Ker sem imela ročno pumpo, je bilo to za mojo desno roko kar naporno. Vedno me je začela boleti od zapestja navzdol, pričela je otekati,… Sedaj že pol leta ne pumpam več, ampak roka še vedno boli. Zadnji mesec se je stanje znatno poslabšalo, roka čez noč zelo oteče, Zjutraj se nekaj časa niti ne morem počesati, ne otrok previti, kaj šele kaj težjega, saj ne morem pokrčiti prstov, tudi čez dan po kakšnem delu boli, oteče. Ponoči zaradi bolečin ne spim. Še sedaj pri tipkanju mi drevenijo prsti, tako da komaj tipkam. Najbolj odrevenijo palec, kazalec in sredinec. Zdravnica je rekla, da gre ali za sindrom karpalnega kanala ali pa za sindrom mladih mamic, ki pa naj bi minil. Ampak stanje se slabša, čeprav ne pumpam več. Dala mi je napotnico za EMG (čakalna doba 1 leto, jaz pa tako dolgo ne bom zdržala), pa napotnico za fiziatra in opornico.
Kaj me čaka? KAko si lahko lajšam bolečine????

Hvala

Anči**

Sicer sem imela pred nosečnostmi že težave s sindromom karpalnega kanala, po zadnjem porodu sem morala na operacijo, ker je bil živec že neoziven na testiranju (emg). A kljub operaciji mi roka, ko jo preveč obremenjujem, oteka, roke zjutraj ne morem stisniti v pest, ponoči mi spet odrevenijo prsti. Tudi mene zanima čemu vzrok tej težavi in zakaj roka oteka, kako si pomagat?

Eno od področij, s katerim se sodobna medicina manj ukvarja oz. bolje rečeno, za katerega sodobna zdravstvana blagajna ne namenja dovolj sredstev in pozornosti.

Pojav ali stanje, kar je boljši izraz, kot bolezen, ni nov in se je pojavljal v prejšnjih obdobjih, ko so ljudje opravljali več fizičnih del, še pogosteje, vendar ga šele v zadnjem času izpostavljamo kot ločen pojav deformacije živčnih poti. Tu tradicionalna medicina, razen blaženja bolečin in začasnega vspostavljanja oz. osvobajanja živčnih poti, ne more kaj dosti pomagati. Potreben je kirurški poseg, ki je sam po sebi dokaj nezahteven, vendar predstavlja globok poseg v organizem. Prav zaradi tega se ga kirurgi izogibajo, ker takšen poseg predstvalja velik faktor rizika zaradi vsporednih nevarnosti ( tromboza, embolija, nevarnosti, ki jih s sabo nosi anastezija ).

Svetujem protibolečinsko teapijo, terapijo, s katero boste začasno delno osvobodili živčne poti ( akupunktura ), kopeli in sledenje čakalnih rokov na internetu.

Me pa malce moti neselektivno obravnavanje primerov, ker si težko predstavljam mamico dveh dojenčkov z opornico….. Včasih smo imeli vsaj nadomestne “pestrne”, zdaj pa niti bolniške ni več za nego družinskega člana. In Bruselj bi nam še malo zmanjšal raven socialnih pravic, pravijo, ker naj bi bili preradodarni…

Poseg ne poteka v totlani anesteziji, to so počeli 15 let nazaj. Je pa meni bil boleč, kljub lokalni.

No, tudi moja znanja niso izpred 15 let in vem za lokalno anastezijo, kot tudi za epiduralno anastezijo. Poznam tudi njihove stranske učinke in poznam tudi odnos naših kirurgov do akupunkturne anastezije. Še vedno vstrajam pri opozorilu, ki sem ga napisal!