LJUBOSUMJE

Pomagajte mi z nasvetom:
Poročena sva že nekaj let, brez otrok. Žena je spoznala prijatelja, s katerim ima poseben odnos. Vse si zaupata, ogromno sta na telefonu, internetu in če se le da tudi drugače skupaj.
Ko sem to ugotovil, sem jo začel zelo nadzirati na vse možne načine, telefon, računalnik,…
Seznanil sem jo s tem, da za vse vem, za ogromno stikov,sporočil, klicev,tudi ponoči,.., žena pa mi je zatrdila, da ji je žal, da je naredila napako, da bo drugače, da nimata nič takega, da se bo spremenilo. Od takrat mi govori, da gre samo še za prijateljstvo. Vendar to stanje – skoraj nespremenjeno traja še danes, skoraj eno leto.
Trdi, da sta le zelo dobra prijatelja, ki se zelo razumeta. Vendar – kličeta se še vedno vsak dan po večkrat na dan,tudi ostalo je nespremenjeno (maili, sms-i,…), mogoče 30% manj.
Verjamem, da s svojimi reakcijami, ko jo še vedno skušam nadzirati in jo preverjam, ne naredim nič koristnega.
Kako naj vse to pozabim. Ne spim, se živciram, jokam skoraj non-stop (naskrivaj ali vpričo nje). Jem persen, vendar ne morem pozabiti (vsebine mailov,klicev in mailov ponoči,ko sem spal, na morju, ko sem se sončil in je hodila v senco,…), ne morem se sprostiti.
Vem, da zaradi stresnega življenja (dela) potrebuje sprostitve, ki jo najde v družbi drugih, vendar me skrbi, ker se z njim tako ujameta,verjamem, da oba pač takrat ne razmišljata o nikakršnih problemih, zato je tako rada z njim. Midva pa ne najdeva več skupnih točk, zlasti zaradi mene, saj se ne morem sprijazniti, da z njim govori 5x čez dan, še predno stopi čez vrata domov, pa je včasih že čez par ur spet telefon. Tudi čez vikend, tudi če sva na dopustu, smučanju,… Ker ve, da me to nervira, običajno komunicirata, ko mene ni zraven, npr.ko je na Wc-ju,ipd.
Rad bi pozabil, rad bi, da bi mi bilo vseeno, poizkusil sem že marsikaj, pa nič. Skušal sem se zamotiti, ukvarjati se s športom, pa sem imel občutek, da če nisva nič skupaj, je samo slabše, ima še več možnosti biti z njim! Opozarja pa me, če komu povem, bo odšla stran, ker je to njena stvar, da pa sem sam kriv, ker si preveč domišljam,…Rad bi ji verjel, pa ji ne morem!
Vem, da rabim pomoč. Ali mi lahko kdo svetuje, kako naj obvladam sebe. Svoje ljubosumje. Bi mi bil kdo na razpolago za pogovor, spodbudo, nasvet. Hvala za odgovor!

lp Sebastjan

Pozdravljeni!

Menim, da imate precej upravičenih razlogov za ljubosumje, čeprav, kot ste že sami dejali, z nadzorovanjem situacije ne izboljšujete temveč le poslabšate. Res je nekoliko nenavaden odnos vaše žene s ‘prijateljem’. Tudi če sta res zelo dobra prijatelja je intenzivnost odnosa nekoliko čudna. Skoraj vsi imamo kakšnega res dobrega zaupnega prijatelja pa se zato ne kličemo petkrat na dan in v vseh situacijah. Konec koncev ima vsak svoje življenje in ritem dneva. Rešitev vidim v odkritem pogovoru z ženo. Povejte ji kaj čutite in da ste zaradi njenega vedenja prizadeti. To skušajte narediti čim bolj strpno brez zapletanja v konflikte. Iz vašega pisma ni razvidno ali ženinega ‘prijatelja’ vi tudi osebno poznate? Morda je rešitev, da se skušate pogovoriti vsi trije.

Veliko sreče!

Petra, ŠENT

Spoštovani,

menim, da je skrajni čas za odkrit pogovor z vašo ženo.
Očitno vaša žena najde v prijatelju tisto, česar ne najde ali dobi pri vas.
Ste ji posvečali premalo pozornosti, je imela občutek, da je ne razumete…
Torej, pomemben je razlog, zakaj ji je tako pomemben ta prijatelj in kakšne namene ima z njim.
Zanima me tudi, v kakšnem stanju je vajin odnos…sta odtujena ?
Če sta se odtujila, potem je sedaj bistveno ali ima žena namen z vami obnoviti odnos in kaj pričakuje od vas.

ČE se nista odtujila in žena ne vidi v tem nič slabega,potem bi morala razčistiti s tem, kaj je za koga v odnosu še dopustno in kaj ne.
Če vaws ima žena rada in ji je mar, kako se počutite, potem bi bilo prav, da upošteva vaše občutke in strah.