depresivna

Sem 40+ in opažam stvari, ki me resnično begajo.
V odnosu do ljudi sem izredno samozavestna,še celo preveč. Pridejo pa dnevi, ko mi gre na jok, sem žalostna in skrajno depresivna.
V službi se moram vseskozi dokazovati, biti oh in sploh. Moje delo je vsem na očeh. To me spravlja v obup.
Sem pa tudi strašno občutljiva in me vsaka najmanjša beseda vrže iz tira, ampak ne, ko je izrečena, šele kasneje. Včasih zaradi kake pripombe tudi spim ne.
Je normalno, da mi je vse brez veze in da bi kar umrla? Ni dneva, da ne bi pomislila na konec.
Kam naj se obrnem po pomoč?

Z vsemi temi občutki se vsi soočamo. Nihanje razpoloženja oz. bioritem je naravni proces. Občutiti, pomeni biti živ.
Se pa razlikujemo v tem ,kaj s temi občutki naredimo, se z njimi obremenjujemo ali pa si mislimo, da za dežjem posije sonce in bo jutri bolje.
Verjetno ti služba pomeni napor in normalno je, da pridejo dnevi, ko čutiš izčrpanost in ne zmoreš več kazati samozavesti.
To ni izgorelost, mogoče le preveč pričakuješ od sebe….Mogoče si žalostna le zato , ker v sebi čutiš nemoč, to pa ni v skladu s tvojimi prepričanji, kakšna bi morala biti….
Verjetno tudi leta oz. nihanje hormonov prispeva k nihanju razpoloženja in s tem močnejše občutenje občutkov, ki so prej le bežno šli mimo tebe.

Hvala, da si si vzel-a čas zame!
Lp