JAME IN NJAME

JAMA (samoobvladanje) obsega pet načel:
ahimša — nenasilje
Ahimša pomeni, da nobenemu bitju ne škodujemo oziroma nikogar ne prizadenemo — niti v mislih niti z dejanji niti besedami. Nenasilje pomeni tudi, da ne ubijamo. Če jemo meso, povzročimo smrt živega bitja, živali. Živali vnaprej nagonsko zaznajo dogodke in začutijo, da bodo ubite. Smrtni strah in stres sprožita izločanje hormonov, ki jih človek nevede zaužije z mesom ubite živali. Posledica so številni, na videz neutemeljeni strahovi, nevroze in psihoze. Zato je vegetarijanstvo eno od načel, ki jih upoštevajo jogiji.
satja — resnicoljubje
Prav je, da vedno govorimo resnico, vendar je zelo pomembno, kako jo povemo. Ali zbodemo z njo kot z ostrim nožem ali jo izrečemo prijazno in ljubeznivo. Da ne bi kršili načela ahimše, upoštevajmo Sri Mahaprabhudžijeve besede: „Besede, ki prihajajo iz tvojih ust, naj bodo kot dehteči cvetovi”. Resnicoljubje pomeni, da se ne pretvarjamo, izmikamo in si ne izmišljamo (lažnih) izgovorov. Morda kdaj skrivamo svoj pravi obraz pred ljudmi, a vedno nekdo pozna resnico — mi. Naša zavest je priča te resnice.
asteja — ne krasti
Asteja pomeni, da ne vzamemo tistega, kar pripada komu drugemu. To se nanaša na krajo materialnih in duhovnih dobrin: da ne uničujemo upanja, veselja ali priložnosti drugih ljudi. Tudi izkoriščanje narave in uničevanje okolja je del tega načela.
brahmačarja — čisto življenje
Ta pojem mnogi razumejo kot spolno vzdržnost, a njegov pomen je širši. Brahma¬čarja pomeni, da misli in življenje nenehno usmerjamo k Bogu, ne da bi zaradi tega zanemarjali posvetne dolžnosti. Te je treba skrbno opravljati, a vselej se moramo zavedati: „Nisem jaz tisti, ki dela, Bog je tisti, ki dela.”
aparigraha — ne lastiti si
Premoženja ne kopičimo. Priskrbimo si le, kar potrebujemo za življenje. Kdor ima veliko stvari, ima tudi veliko skrbi. Ne lastiti si pomeni tudi, da dajemo drugim svobodo in da se ne vežemo na predmete in osebe. Na svet smo prišli brez česar koli, in tako borno tudi odšli. Ko nekoga osvobodimo, osvobodimo tudi sebe, saj dati svobodo pomeni biti svoboden.

NIJAMA (disciplina) ima pet načel:
sauča — čistost
Čistost je temelj vseh oblik zdravja. Tu ni mišljena le zunanja, temveč predvsem notranja čistost. Obleka, telo kot tudi naši občutki in naše misli bi morali biti čisti. Enako velja za naše okolje in našo družbo. Na naš osebni razvoj dobro vplivajo ljudje, ki so poduhovljeni, in nam pomagajo s svojo modrostjo.
santoša — notranje zadovoljstvo
Notranje zadovoljstvo je največje bogastvo. Indijski pesnik Tulsidas je dejal: „ Tvoje roke so lahko polne zlata in draguljev, vendarje njihova vrednost brez pomena, kadar si nezadovotjen.” Zadovoljni postanemo, ko spoznamo, da je bogastvo tega sveta minljivo ter da nas notranje bogastvo veliko bolj osrečuje kotzunanje.
tapas — samoobvladovanje, samodisciplina
Čeprav se v življenju nenehno soočamo z neprijetnimi okoliščinami in različnimi ovirami, ne smemo odnehati. S trdno odločnostjo moramo stopati po Izbrani poti.
Ključ do uspeha so: samodisciplina, potrpežljivost, vztrajnost in redna vadba.
svadhjaja — proučevanje spisov
To načelo dobesedno pomeni proučevanje lastne Biti in svetih spisov. Učenci joge bi morali proučevati filozofijo joge in tovrstne spise, na primer Bhagavadgito, Upanišade, Patandžalijeve Jogasutre… V teh spisih je dragoceno znanje, ki nam pomaga na duhovni poti.
Išvara pranidhan — vdanost Bogu
S čisto vdanostjo prepustite vse, kar delate, Božanski Biti. Bog ščiti vse, ki so mu zvesti in popolnoma predani.