ŽIVITE V DOMIŠLJIJI
ŽIVITE V DOMIŠLJIJI VSI TUKAJ!!!!!
Zanimivo vprašanje in upam, da bo izzvalo prav tako zanimive odgovore.
Kojc v sintezi svojih del, Učbeniku življenja, trdi, da je itak vse domišljijsko. Ne samo tisto, kar se nam dogaja, ampak tudi mi sami. Da smo plod svojih misli. V različnih svojih delih to interpretira na več načinov. Si mislil/a to ali si mislil/a kaj drugega s svojim provokativnim vprašanjem??
Tudi sama velikokrat razmišljam o tem, da je morda naša stvarnost le navidezna. Kot da gledamo film, beremo knjigo in se vživimo oz. identificiramo z junakom. Morda naše življenje sploh ni naše, in tukaj igramo samo nekakšno vnaprej določeno vlogo (kot lutke v predstavi) terobstajamo zgolj kot astralna bitja.
Vse to bi še bilo nekako verjetno, če ne bi bilo tolikšne čustvene vpletenosti.
Recimo, da je ta teorija ta prava, zakaj se tega ne zavedamo? Zakaj potem vzamemo to življenje tako zares in ne kot računalniško igrico s 5 življenji?
Kdo smo v resnici?
Morda smo pa vsi eno, razcepljeni v x variant, z ravno tolikimi življenjskimi zgodbami, katerih osnovni cilj je učenje. Morda tisto eno teži za novimi spoznanji, do katerih vodi pot samo preko x različnih usod,
Jasno je, da mi ne vidimo, slišimo…..vemo vsega. Prav gotovo obstaja še kaj več, med drugim tudi prehodi med dimenzijami. Trenutno je vse to za nas paranormalno, na meji znanosti.. Zakaj nam ni dano vedeti več??
Odpiraš nekaj bistvenih vprašanj bivanja – kdo smo, od kod prihajamo in kam smo namenjeni. Seveda bi se najprej ognil besedi “paranormalno”, ker ni ustrezna.
Velik del odgovorov na tvoja vprašanja boš dobila v knjigi Martina Kojca: Umetnost življenja. Prav to področje obdeluje, tisto mejno področje med biti in zdeti se. Čustvene vpletenosti pa so spremljajoč pojav bitij na najvišji razvojni stopnji in emocije bolj pritičejo umu, torej egu, kot pa duhovnemu bitju. Seveda se ne zavedamo, da živimo v navideznem svetu neko navidezno življenje, omejeni s 5 domenzijami, ker potem vse ne bi imelo smisla. Naša duša bi ne mogla opraviti svojega poslanstva. Pa tudi potrebe po dvigovanju zavesti ne bi bilo. Tako pa nam je dano na izbiro, kdaj se bomo lahko sprehajali med dimenzijami in kdaj bomo duhovno dovolj zreli, da se nam razkrijejo še mnoge druge razsežnosti bivanja.
Tudi ko razmišljaš o delu velike enosti, imaš prav. Vsi smo del velike Gaie, skupne duše. Delčki te skupne duše v nas pa skušajo izravnati svojo karmo skozi sebstvo vsakogar med nami. Seveda spet omejeno na 5 dimenzij, kar naj bi bilo dovolj za izpolnitev poslanstva.
Vedeti več pa nam seveda ne sme biti dano, kot nam ne sme biti dano spominjati se prejšnjih in bodočih življenj. Moja prva učiteljica mi je pred mnogimi mnogimi leti na to vprašanje odgovorila: ” KAKO BI PA BILO, ČE BI SE ROJEVALI 90 LET STARI OTROCI?”……
Ni pa nekih strašnih ovir “Vedeti več”, samo lotiti se moraš tega na pravi način, v veliko vstrajnosti in želje, ne po “vedeti” ampak po “zavedati”.
Morda bo sledeča zgodba malo bolj razsvetlila to pot:
Srečal sem starca..
“Ali imaš čas?” sem vprašal. “Rad bi te nekaj vprašal.”
Starec se nasmehne:
“Časa imam dovolj. Kaj pa te zanima?”
“Dolgo si že na svetu. Kaj te je v tem času presenečalo pri ljudeh?”
Starec odgovori:
“Naveličajo se otroštva in si želijo odrasti, nato pa si spet želijo
postati otroci. Izgubijo zdravje zaradi naprezanja po čim večjim
zaslužkom, nato pa ta denar zapravijo, da bi si povrnili zdravje.
Medtem ko zaskrbljeno razmišljajo o prihodnosti, pozabijo na
sedanjost, tako da ne živijo niti v sedanjosti niti v prihodnosti.
Živijo, kot da ne bodo umrli, in umrejo, kot da niso nikdar živeli…”
Starec me je prijel za roko in nekaj časa sva uživala v tišini, nato
pa sem ga vprašal: “Kot oče, kateri so tisti življenjski nasveti, za
katere bi želel, da se jih naučijo tvoji sinovi?”
Starec je odgovoril z nasmehom:
“Da se naučijo, da nikogar ne morejo prisiliti, da jih ljubi. Kar
lahko naredijo, je, da pustijo, da so ljubljeni od drugih.
Da se naučijo, da v življenju ni najpomembneje, kaj imajo, temveč koga
imajo.
Da se naučijo, da se ni dobro primerjati z drugimi.
Da se naučijo, da ni bogat tisti, ki ima največ, temveč tisti, ki
najmanj potrebuje.
Da se naučijo, da potrebuješ le nekaj sekund, da odpreš globoke rane
ljubljene osebe, in da traja nekaj let, da te rane zaceliš.
Da se naučijo odpuščati.
Da se naučijo, da dva človeka gledata na isto stvar zelo različno.
Da se naučijo, da včasih ni dovolj, da jim je oproščeno, oprostiti
morajo tudi sami sebi.”
— *
Ko bo posekano zadnje drevo, zastrupljena zadnja reka, ulovljena zadnja riba, takrat boste ugotovili, da denarja ne morete jesti ! *
Živim na obrobju Slovenije, tako, da bi se težko pridružila kakšni skupini ob meditaciji. Prosim, da mi priporočiš še kakšnega avtorja in knjigo, ki govori o karmi, reinkarnaciji in podobnem.
O vsem tem želim vedeti več. Navdušila me je knjiga Bona Barnška- Resnice življenja, zdaj pa hočem več. Z numerologijo se sicer nisem ukvarjala, ostale stvari v knjigi pa so dokaj sprejemljive in realne in dajejo odgovore.
Igor- sicer pa so misli starca na pravem mestu. Vsi vemo zanje le zavedati se jih nočemo.
prlečka če si ti tista, xxxxxxxxxxxxxxx
Sporočilo je bilo ZELO žaljive vsebine, zato ni objavljeno v celoti!
Draga Prlečka!
Omenil sem ti že Martina Kojca in njegova dela, predvsem njegov Učbenik življenja. Kot katekizem je tudi knjiga Garry Zukov: Domovanje duše. Zelo zanimivo je branje knjige Deepak Chopra: Sedem duhovnih zakonov življenja, ki govori o sedmih kozmičnih zakonih….
Ko boš vse to prebrala, mislim, da se boš vrnila. Na vašem koncu imamo zelo aktivno skupino Hatmare. Najbolj aktivna je Mateja iz Murske Sobote, ki pa je tudi zadolžena za desni breg Mure in če boš želela, ti bom posredoval njen naslov. Torej nisi tako izolirana od centrov znanja…
Ni bila žaljivka. Rekla sem le da je neumna in nič ne more razumet, če se tako norčuje. Če je seveda to ista prlečka, ki se norčuje na živalskem forumu. Ker ona ni bila registrirana. Zdaj pa ste gor poslali samo del, pa zgleda kao nekaj čudnega.
Objavljam, da boste videli, kako izgleda, če si nekdo vzame monopol resnice v svoje roke. Tudi, če bi bil psihiater z dolgoletno prakso, bi si ne upal za nekoga trditi, da je neumen, na primer. Poleg tega za nekoga, za kogar ne vem niti, če je to res on ali pa slučajno uporablja podoben nick. In konec koncev je to osebno obračunavanje, kateremu ni mesta na teh forumih. Lahko pa si najamete ring v eni od namenskih dvoran.
Vsak od nas ima pravico do svojega mišljenja in mnenja. Nihče pa nima pravice le-tega vsiljevati drugim, še zlasti pa ne, če to prestavlja, kot edino zveličavno in absolutno resnico, ki jo ve le Najvišji. Da seveda o namenu ne govorimo.
Več ljubezni, razumevanja, sočutja in razsvetljenosti duha, pa bomo veliko lažje živeli na tem planetu, ki nam je dan vsem, skupaj…..
Kijica, tudi otroškega vrtca se ne bomo šli na tem forumu. Osebne spore rešujte med seboj, imate vse možnosti, da si napišete osebna sporočila, drugih ljudi pa res nima smisla obremenjevat s tem. Se ti ne zdi, da imajo ljudje dovolj svojih problemov, ne da bi se ukvarjali še s tvojimi, vajinimi ali kogarkoli tu, ki hoče le uveljaviti svoj prav. Saj imaš prav, s tvojega stališča. Zadrži torej ta svoj prav zase in ne obremenjuj drugih ljudi z njimi. Se prav piše kasha ali kaša……..
Dobrodošla si na tem forumu, kadar koli boš imela vprašanje, mnenje, stališče, problem ali kakršno koli novost za ljudi, ki berejo ta forum in jih zanimajo stvari, s katerimi se ta forum ukvarja. Če pa je nekdo nekaj napisal na forumu o živalih, pa tega res ne nameravam obravnavati tu. Torej, tvojih tovrstnih prispevkov ne nameravam več niti objavljati, niti komentirati. Kar koli se bo pa tikalo teme, ki jo obravnava ta forum, pa z velikim veseljem, jasno.
Tega foruma ne bi brala, če ne bi čakala na odgovor, ki ga čakam pa čakam pa ga ni. samo em prepričana da je bil poslan. Ali ga ne najdem, čeprav em vse spregledala ali pa mi nsite odgovorili. Pisala sem vam pred približno dvema tednoma.
Forum je zaprt za komentiranje.