SOCIOPATI MED NAMI

Te dni se moram, žal, poleg svojega stanja po operaciji, ukvarjati tudi z nenehnimi napadi neke patloške osebe. Ni prijetno, vendar je tu in s stvarmi, ki so tu, se je treba ukvarjati, da te ne prerastejo. Želel sem seznaniti tudi vas s profilom in tipom SOCIOPATA, da ga boste prepoznali, ko se vas loti ( morda boste imeli več sreče, kot jaz in ga boste spregledali preden se vas loti. ) Če se vam ljubi, preberite tale sestavek:

SOCIOPATI MED NAMI

Tema, ki ne spada preveč v duhovno sfero, s katero se ukvarjamo tu, pa vendar. Vedno se moramo zavedati, da med nami žive ljudje, ki so bolni. Nerad govorim o bolnih ljudeh, še posebej, če zboli njihov um ( pogosto to označujemo z duševno boleznijo, kar je popolnoma napačno, saj naša duše je čisto OK in se je prišla zdravit, ne pa nabirat novih karmičnih dolgov ). Ko zboli um, stopi vedno v prvo vrsto človekov EGO, kar je, pogosto, nevarno za človeka samega, pa tudi za okolico….

EGO deluje vedno destruktivno, zlasti oboleli ego. Deluje destruktivno na svojega nosilca in seveda deluje destruktivno na okolje, saj je to njegov cilj in edina tolažba. Bolni ego ne šteje žrtev, ne upošteva nobenega kozmičnega zakona in edini cilj mu je zadovoljevanje lastnih vzgibov. In ti vzgibi so ŠKODOVATI. Škodovati ob močnem čustvu sovraštva.
Sociopat je naziv za osebo, ki je zbolela za antisocijalno motnjo osebnosti. Sama bolezen pri sociopatih ni tako bistvena, kot so bistvena izkrivljena moralna in ostala prepričanja. Nepoznan jim je občutek krivde, sočustvovanja, kesanja itd. Če motnjo pravočasno odkrijemo, jo lahko celo zdravimo. Prvi simptomi sociopatije pa so okrutnost do živali, piromanija in močenje postelje dlje časa, kot je to normalno.
Opis psihopata ali sociopata:
1.napadalni so in arogantni do svojih žrtev, medtem, ko so do ostalih ljubeznivi in prijazni;
2.hladni so in preračunljivi;
3.so odlični igralci, vendar zanje ne veljajo nobeni zakoni ali norma;
4.pogosto jih ujamemo v nekaterih kriminalnih dejanjih;
5.tisti, ki jih odkrije, takoj postane njihova žrtev in običajno sociopat vsa svoja negativna dejanja takoj začne pripisovati ali prelagati nanj;
6.ne kažejo empatije, obžalovanja in ne zavedajo se svoje krivde.
Kot vidite, se tu ego ne ozira na kozmične zakone, niti na pravila JAME in NIJAME. Obratno, cilj mu je prizadeti, uživati v bolečini drugega, v diskvalifikacijah, propadanju, in končno tudi v likvidacijah. Ljudje s to boleznijo so težki bolniki, saj so sami prepričani v to, da delajo prav in celo, da ščitijo druge s svojim početjem. Prav tu je največji problem, ker to počnejo tako prepričljivo, da jim mnogi nasedejo.

Bolezen je posledica dlje časa trajajočega depresivnega stanja, razočaranj v prejšnjih življenjih, kompenzacija za izostanek starševske ljubezni, neuspeh v osebnostnem in poklicnem življenju, kompenzacija občutka krivde, ker so nekje na svoji poti skrenili ( spolna orientacija, nesposobnost ustanovitve družine, razne deviacije, prenizek IQ, da bi končali šolanje, alkoholizem ali odvisnost od trdih drog itd. ). Zaradi vsega tega postanejo NEVOŠČLJIVI ljudem okoli sebe, ki živijo normalno življenje in se spoprijemajo s problemi zavestno, odločno in z veliko vztrajnosti.

Takim ljudem rečemo SOCIOPATI. Zakaj? Ker se ne znajo, ne morejo, nočejo vklopiti v normalno družbo in okolje in jim postane edini cilj in edina zadovoljitev škodovati drugemu. To je tipična vloga EGA, ki pa se, pri normalnih ljudeh, pod vplivom DUHA ali duše izravna v ravnotežju med telesom, umom in duhom.

Pomagati takšnim ljudem je sila težko, ker strokovno pomoč odklanjajo. Prepričani so namreč, da vedo več in bolje od kogar koli. Prognoza za take ljudi je lahko le suicid ali pa navzkrižje z zakonom, ki jim potem omeji svobodo za daljši ali krajši čas, v odvisnosti od njihovega dejanja, ki ni bilo v skladu s civilnimi postavami. Seveda je škoda, ki so jo storili svoji duši nepopisna, vendar je tudi tu potrebno vedeti, da je morda prav to njihova DHARMA. Ne glede na to pa je obsojanje takšnih ljudi neprimerno. Sodbo prepuščamo Najvišjemu po definiciji o relativni resnici.

Ko se takšen človek pojavi med nami, mu seveda naš lastni ego hitro pritegne in prične celo verjeti njegovim natolcevanjem, diskreditacijam, škodoželjnosti in diskvalifikacijam. Samo od moči našega DUHA in naše vztrajnosti je odvisno, če se bomo lahko ogradili od njegovih »nakladanj« in se odločali zavestno, ob sodelovanju duha in uma. Bomo uspeli presoditi njegova dejanja po sedmih kozmičnih zakonih, bomo pripravljeni svoje dojemanje podrediti tem kozmičnim zakonom, bomo uspeli takrat pomisliti na pravila JAME in NIJAME, ali pa vsaj precediti njegove besede skozi 3 Sokratova cedila?

V zgodovini imamo veliko primerov, ko ljudje niso bili kritični do sociopatskega obnašanja posameznikov. Hitler je dober primer, ki je zavedel množice, da so mu ekstatično vzklikale HEIL. Stalin, celo Tito, so bili sociopati iz istega testa. Celo v sedanjem svetu imamo celo število ljudi, ki jim uspeva zavesti in zavajati nekritične množice. Iranski predsednik Ahmedinedžad je šel celo tako daleč, da v svoji sociopatski demagogiji zanika obstoj HOLOKAVSTA itd. itd…….

Fritzla iz Avstrije ali Trobca iz Slovenije je zaustavila civilna oblast, premnogi pa se še svobodno sprehajajo med nami in SAMO OD STOPNJE NAŠE ZAVESTI JE ODVISNO, ČE JIH BOMO LAHKO PRAVOČASNO PREPOZNALI, IDENTIFICIRALI IN MENTALNO ELIMINIRALI IZ NAŠIH ŽIVLJENJ, PREDEN ZAPADEMO NJIHOVIM DEMAGOŠKIM TRDITVAM, ki so lahko destruktivne za posameznika, skupino ali cele etnične skupine in okolja.

In ko nas obide misel, da se to ne dogaja nam, ampak nekomu drugemu, da mi nismo žrtev in da nas ne briga, kdo bo žrtev in kaj se bo z njo zgodilo, se spomnimo pomembne misli Johna Doneja: »Nihče ni otok, povsem sam zase. Vsakdo je del celine, del kopne zemlje. Če morje odplavi grudo prsti, je Evrope manj………..!«

Bodimo na preži, ko pozvoni SOCIOPAT. Kajti vedno zvoni nam vsem……

Mislim, da so to res ljudje na robu oz.duševno zelo bolni ljudje, ki so bili prikrajšani v preteklosti (prejšnja življenja in otroštvo) za marsikaj. Nekako se ne morem strinjati z tem, da vse duševno bolne ‘smatramo’ za sociapate.

Cilj sociopata je škodovati, ker je bil sam nekoč oškodovan in to je mogoče razlika med njimi in ostalimi duševno manj bolnimi. Marsikateri si namreč želi živeti srečno in išče mir, pa ga ne najde in večina se jih želi vklopiti v družbo, pa jim to ne uspe.

Zakaj se sploh rodijo ljudje z duševno boleznijo? mogoče pa so to ljudje, ki so bolj
občutljivi in bolj intenzivno doživljajo stvari. Verjetno se rodijo z drugače razvitimi možgani in drugače čutijo stvari. Konec koncev o možganih bolj malo vemo. Občutki, ki jih doživljajo ti ljudje so nam zelo tuji, ker jih ne razumemo.
Vzeti moramo v zakup, da živimo v družbi, ki je takemu posamezniku zelo nenaklonjena in ga ne sprejema. Vendar samo zaradi tega, ker ga ne razume in potem označi za duševno bolnega.
Tako ima takšen ‘bolnik’ dvojno težavo. Kako ‘po naše’ definirati kar se mu dogaja in kako igrati vlogo prilagajanja.
Mogoče smo pa mi duševno zaostali ljudje. Saj je znano, da živimo v shizofreni družbi.. kar naprej si želimo pojasniti vsakršno zadevo, si iščemo svoja prepričanja, moramo verjeti v določene stvari, iščemo definicije za stvari, ki jih ni mogoče definirati itd.in pri tem pozabljamo na svoje občutke. V bistvu delamo enako kot duševno manj bolni človek, ki se mora prilagoditi naši družbi.
Nismo mi, ker ne upoštevamo svojih občutkov in seveda je znano, da zahajanje izven svoje poti.. naredi večjo zmedo. Mogoče je zato vedno več duševnih bolezni, (torej ljudi, ki intenzivno doživljajo stvari).

V glavnem mislim, da je velika razlika med nekom, ki želi le škodovati.. mislim, da se takšen človek tega absolutno zaveda. Govorim za skrajnosti, kot so npr.huda kriminalna dejanja. Po mojem mnenju se duševno bolni, ki počnejo takšne stvari, tega zavedajo.

Lep pozdrav!

Tako preprosto je, pa v vsvoji vnemi, braniti, prezremo že zapisano in že povedano. Predvsem ne gre za duševno bolne ljudi, ker duše ljudi so v glavnem kar o.k. Gre za mentalno bolne ljudi, za ljudi, katerih um je pomračen iz različnih razlogov. Morda nekih travm v mladosti, morda vplivov okolja, v katerem so se razvijali in odraščali, morda zaradi odsotnosti ljubezni ( kdor ljubezni ne prejema, je tudi ne more dajati, odsotnost ljubezni pa je sovraštvo ) itd.

Na drugo mesto meril bi postavil sodbo. Izogibamo se sodbam na podlagi lastnih resnic, ki so vedno subjektivne. Absolutno resnico pa pozna le eden. Torej pustimo mu, naj sodi in se ne vpletajmo v njegovo delo. Sociopat torej sovraži in sodi na podlagi svojih meril ter istočasno obtoži, obsodi in izvaja kazen. Očitno nesprejemljivo za katero koli civilizirano družbo in bolno.

Najhuje je, da sociopat, s svojim prepričljivim govorjenjem, retorično sposobnostjo in sprejemljivimi demagoškimi frazami prepriča veliko ljudi, ki jih potegne za sabo v neke oblike “križarsko vojno” ( Hitler celo 30 milionov Nemcev ). Tem ljudem je potem seveda žal, da so bili zavedeni, a napaka je storjena ( 6 milionov Židov je pobitih ). Tu nastopi osebna odgovornost vsakega posameznika, da sam prepozna sociopata in se odloča, ali bo njegovim demagoškim idejam sledil ali ne.

Vprašanje, kako zdraviti, se postavlja samo od sebe. Ker morda imaš prav in so ti ljudje le drugačni. A drugačni so tudi tisti, ki pijejo in potem vozijo, tisti, ki pravico jemljejo v svoje roke, tisti, ki zlorabijo vašega ali mojega otroka itd itd. In maščevanje družbe nad njim s kaznijo ni ustrezna metoda socializacije tega človeka. Socializacija pomeni, da se človek, ki živi v skupnosti in ne na samotnem otoku, poleg nekih višjih zakonov, drži tudi norm, ki vladajo v družbi, torej da vozi trezen po desni in upošteva omejitve hitrosti. Zato je treba temu človeku pomagati. In pomagamo mu lahko edino na način, da ga socializiramo preko ustreznega postopka, terapije itd., da se lahko spet vključi v promet in pri tem ne pobija – nedolžnih, vseh tistih, ki vozijo po desni in vseh tistih, ki cesto tudi uporabljajo…..

Dejstvo je, da vsak nekako dobi tisto kar mora. Čeprav se to sliši grdo.. za nekoga, ki se je rodil z težko ‘duševno’ boleznijo, ali nekdo ki je invalid od rojstva itd., ampak je res. Dobi tisto, kar potrebuje za svoj dvig zavesti (in zavesti ljudi okoli njega). In tako je tudi z ostalimi, ki ‘nismo’ ‘duševno’oz.mentalno bolni.

‘Duševno’ bolan se mi zdi človek, ki ima razvito zavest do določene stopnje. Do zidu vidi, naprej ne več, ker mu ni nihče pokazal. Vztraja pri tistem, kar misli da je prav. Saj tudi ostali vztrajamo pri tistem kar ‘mislimo’ da je prav.

Tudi vsi mi imamo svojo zavest, po kateri naj bi sebe peljali in gledali na celoto, zato je v bistvu zgrešeno misliti, da sta bila nacizem in 2.sv.vojna nekaj negativnega. Pač posledica takratnje zavesti.. Hitler kot manipulator je bil seveda pika na i.. ampak v bistvu genij, ki je izkoristil takratnjo zavest ljudi. Kljub temu, da se ni zavedal kako veliko škodo dela (vsaj na začetku), ga je vodil ego in ego pušča negativen priokus tistemu, ki ga posluša. Zato kljub temu mislim, da je čutil, da dela narobe kot tudi ljudje okoli njega (ki so bili z njim). Verjamem, da takšni ljudje (govorim za skrajnosti) to čutijo.

Zgleda, da potrebujemo takšne ljudi, da se zavemo, kako močno je našo mišljenje in kakšno odgovornost nosijo naša dejanja. Da dvignemo svoj nivo zavesti.

Če nam takšna skrajnost pride na pot, je prišla z namenom, ki ga opazimo ali ne. Težko pa je ljudi na tak način opozarjati. Saj ljudje še vedno verjamemo določenim manipulacijam in jih moramo pač izkusiti, da pogledamo v drugo smer.

Kako zdraviti takšnega sociopata je vprašanje.. terapija mora biti verjetno bolj psihološka in osebna kot metodološka. Predvsem tako, da mu razširimo zavest o življenju, o povezanosti, o smislu, o ljubezni, o tem, kako naj najde srečo v sebi..

Lep pozdrav!

Terapija pri vseh boleznih uma je ena – poiskusi ozaveščanja, zmanjševanja vpliva ega in prepuščanje iniciative duši. Pot, po kateri hodi terapevt pa je ozka, tanka rdeča črta. Na tej strani je dobro, na oni zlo. Na tej strani se bolnik prilagaja ne samo okolju, na drugi strani v njem ubijemo voljo – ego in duh morata biti v ravnotežju.

Mi je pa všeč, da si le uporabila besedo bolnik.