John Edward

Pozdravljeni!

Vsaj zadnja dva tedna sem večkrat na kabelski gledala njegove oddaje,ki spominjajo na ene vrste šov.John je medij,ki sprejema dokaj točna sporočila od pokojnikov in jih sporoča naprej njihovim sorodnikom in znancem.Včasih koga iz tribune spravi v zadrego,ko se oglasi pokojni in pove ali nakaže kakšno štorijo.
Ravno danes sem gledala in sem videla eno mlado mamico,ki je pred 135 dnevi izgubila hčer in to kar čez noč.Kaj in kako je bilo še ne vedo,ker čakajo na izsledke preiskave.Veliko okoili tega je znal povedati medij.

Kaj porečete na takšne stike in sporočila?

Sorodniki umrlih so v glavnem pomirjeni,ker jih pokojniki pomirijo in celo rečejo,v tem smislu,kot,da jim tam nič ne manjka in povedo,da so z njimi (včasih na kakšnem pikniku,obletnici,srečanju…).Skratka še vedno so povezani z nami(njihova energija),za nas pa tako oddaljeni in nedosegljivi.Znajo sorodnike lepo pozdraviti in nisem še slišala,da bi kdo svojo smrt očital komu od sorodnikov.Niti tisti ne,ki so bili umorjeni s strelom ali kako drugače.

Pomeni smrt le nekaj navideznega in je to v resnici samo prehod v druge dimenzije?Duša ostane ujeta v večnost,telo premine?Potem si duša nadene novo obleko in novo zgodbo seveda z namenom,da se uči,dokler ne pride do nirvane.

Saj si si deloma že kar sama odgovorila. Obstaja nešteto pričevanj o stiku z dušami umrlih, celo o tem, da so ljudje odšli s tega sveta in se po nekem določenem času vrnili ( nekaj ur ) in opisovali, kaj se jim je med tem dogajalo. Obstajajo različne filozofije, ki večinoma pripadajo različnim verstvom, kaj se dogaja z dušo po smrti. Ne na koncu obstaja ogromno število knjig o tem, od Tibetanske knjige mrtvih, Domovanja duše Garryja Zukava in ne na koncu Mahabharate oz. njegovega dela Bhagavatgitha, kjer samo Bog Krišna govori o poti duš.

Kot so si vse religije v svojem korenu dokaj podobne, le da so mlajše bolj agresivne od starejših, razlikujejo pa se od okolja, v katerem so nastajala prva pričevanja ali Evangeliji po Krščansko, tako je tudi potovanje duše oz. njegovo tolmačenje, od Taoizma, do Budizma, Hinduizma, Judaizma, Krščanstva in Islama različno le v delu, ki pripada neki sredini, etnični skupnosti ali geografski širini in višini, kjer je nastajalo. Vprašanje je tudi, kako so zapisovalci razumeli Božjega odposlanca, ki jim je prinesel razodetja in koliko so dodali lastnih misli, koliko prenesenih govoric.

Obstaja celo cela vrsta znanstveno utemeljenih pričavanj, ki jih dobro čuvajo ustanove, kot so Vatikan. Na drugi strani pa seveda vedno obstaja na stotine, tisoče prevarantov, ki služijo na račun človeškega ega, ki žaluje za mrtvimi. Vsekakor obstajajo mediji, ki se sprehajajo med dimenzijami in imajo odprto tretje oko, vendar so izredno redki. Vse ostalo pa so zgodbe iz Tisoč in ene noči in na tebi je, če jim verjameš ali ne.

Vsekakor naj bi se duša v nekem določenem trenutku inkarnirala, utelesila v človeško telo ( pa tudi v telesa vseh drugih živih bitij, od trav in dreves, žužkov in mravelj, srn in volkov ), kot najbolj razvito obliko življenja na zemlji in v tej dimenziji, da bi zdravila svojo Karmo, torej z nekim čisto določenim namenom, ki je njena Dharma. Ko v telesu zmanjka življenske energije, telo odmre, duša pa ga zapusti in odide iskati novo telo, v katerem bo izpolnila novo Dharmo. Lahko pretečejo tisočletja, preden bo duša spet našla ustrezno okolje, v katerem se bo inkranirala, glede na potrebe svoje Karme. In med tem ni “ujeta” v praznem prostoru, kot pišeš, ampak je v nekem multidimenzinalnem prostoru z mnogo barvami, mnogo zvoki in mnogo drugimi dimenzijami, ki za človeka, kot petčutno bitje niso zaznavni ( recimo že med barvami vemo, da ne vidimo ultravijolične in infrardeče, da pri zvoku ne slišimo ultrazvoka itd ). Za dušo je v bistvu ujetništvo in trpljenje med rojstvom in smrtjo petdimenzionalnega bitja ( sluh, vid, okus, vonj, otip ) in zanjo osvoboditev res pomeni osvoboditev, prehod iz snovnega v nesnovno.

Duša tudi točno ve, kam se bo inkarnirala. Pogosto rečemo ( recimo Zukav v Domovanju duše ), da se je vse, kar živimo že zgodilo ( tudi Kojc rad uporablja ta izraz. oba pa ga povzemata po starih pričanjih v delih modrecev ). Vendar tega ne smemo razumeti napačno. To dogajanje, “ki naj bi se že zgodilo”, se je dejansko res že zgodilo, vendar v umu Boga, ko je ustvarjal Božanski načrt.

Težko ti vse to, ker se nahaja v tisočerih delih modrecev, pričevanjih in lastnih spoznanjih napišem tu, zato ti priporočam, če te zadeva zanima, da se napotiš na pot duhovnosti in višje zavesti, da se priključuš kakšni od skupin, ki se ukvarja s tem, recimo Duhovni univerzi, kakšni jogijski skupnosti ( ki ne dela le Hatha joge oz. samo ne telovadi ), morda kakšnemu angelskemu tečaju. Poišči si učitelja, ki mu boš zaupala, ne nasedaj pa cirkuškim točkam, ki so zagotovo iz trte izvite. Pri tem si zapomni, da manj, kot bo tvoj učitelj zahteval plačila, bolj verjetno je, da ti prinaša čisto resnico….

Hvala Igor za tvoj trud in izčrpen odgovor!
Navezala bi se kar na tvoj zadnji odstavek.Vse bolj se dogaja,da čutim,da je prišel tisti čas,ko se prestavljam točko višje k razumevanju stvarstva,če lahko tako rečem.
Ne vem kam bi se obrnila za začetek.Zelo me zanimajo tudi angelske karte.Vsak dan se preko misli povezujem z bitji,za katera vem,da so veliko več,kot bi si večina hotela priznati.Reiki,joga (ne telovadba),vse to in še več me zanima.Da o literaturi ne govorim,ker v knjižnici gledam po polici vse v smeri duhovne rasti.Navadni romani me ne zanimajo.Rada berem zgodovinske.
Pri plačilu je tako,kot praviš ti.Več hoče,manj naredi.Za nekatere samo žrtev izkoristka.