Zdravilstvo in zdravilci

Spoštovani Igor, kaj pravite vi, na vse mogoče današnje zdravilce. V zadnjem času smo priča razmahu bioenergiskih praks. Vendar uradno te energije ne poznamo, nekateri pa bi radi na vsak način preprečili razumevanje te energije.
toliko je novih zdravilnih tehnik(keiki, iridiologija, hatmara, bioenergija, …, da ne vemo več katera je tista prava.
Kaj bi pravite o teh današnjih tehnikah in zdravilcih, ali je to samo priložnost za zaslužek’
Lepo se zahvaljujem za pojasnila.

Odgovor na to vprašanje je dvorezen in z lahkoto subjektivno obarvan, zato se bom skušal držati strogih dejstev.

Bolniku je potrebno zagotoviti 100% varnost pri uporabi katere koli zdravstvene tehnike. To stopnjo varnosti pa zagotavljamo lahko le pod tremi pogoji:

1. Metoda mora biti znanstveno potrjena. Kaj to pomeni? To pomeni, da je dokazana na predpisani znanstveni način, t.zv. dvojno slepa metoda, po kateri obravnavate dve skupini ljudi, ki jih eno zdravite s placebo in drugo z metodo, ki jo dokazujete. Ne izvajalec metode, ne pacient ne vesta, iz katere skupine je kdo. Rezultati znanstvene raziskave morajo biti evaliurani na ustrezno velikem vzorcu in v ustrezno dolgem obdobju.

2. Dokazana mora biti možnost ponovitve. Kaj to pomeni? To pomeni, da nekdo uspe dokazati, da je sposoben ponoviti uspeh zdravljenja ob enakih pogojih ne zadosti velikem vzorcu bolnikov. Torej ista bolezen z uporabo iste metode ob istem času in pod enakimi pogoji ( tega recimo ni uspelo nobenemu homeopatu, zato homeopatija ni uradno potrjena veda ).

3. Zdravljenje oz. metodo mora izvajati nekdo, ki je dokazano usposobljen ne samo za izvajanje te metode ampak tudi sicer ve kar nekaj o človekovem ustroju in delovanju, je usposobljen za primer, da gre kaj narobe in ima visoke moralne in etičlne kvalitete.

Napačne so naše predstave, če mislimo, da se vse te “nove” metode ne preiskušajo v uradnih laboratorijih in ne upoštevajo v številnih raziskavah, le bolj malo vemo in pišemo o tem. Res pa je, da, recimo bioenergije in metod reikija že nekaj časa ne raziskujejo, ker so te energije tako majhne, da jih je izredno težko meriti.

Prav tako je zmotno misliti, da vse te metode ne zdravijo. Če nekomu pomaga kozmodisk, potem naj ga seveda nosi, kot naj nekdo, ki mu pri bolečini kolena pomagajo obloge s svežim zeljem, še naprej polaga sveže zelje na svoje koleno. Nevarno je, ko te metode postanejo invazivne ( recimo nekatere kiropraktične metode, izvajane s strani nepooblaščenih izvajalcev, katerih rezultati so potem podvrženi dolgotrajnemu zdravljenju na ortopedskih klinikah ali rehabilitacijskih ustanovah ).

Rezultati iridioloških raziskav, bioresonančnih metod in drugih diagnostičnih tehnik za zgodnje odkrivanje bolezni so lahko pomagalo, seveda. Na podlagi teh metod lahko človeku svetujete način življenja in prehrane. Za resne posege pa so potrebne spet znanstveno dokazane diagnostične metode. Lahko se zgodi, da v katerem od primerov res prepozno odkrijemo neko bolezen, vendar smo z uporabo te filozofije obvarovali tisoče drugih pred nepotrebnimi, škodljivimi in ne na koncu tudi dragimi nepotrebnimi posegi.

Hatmara ni zdravilna metoda. Izhaja iz znanosti, ki jo imenujemo BIOORGONOMIJA, torej iz trditve o obstoju orgonskega žarka, ki ni elektro magnetno valovanje. Ljudje, ki se ukvarjajo z Hatmaro, ne zdravijo. Predstavljajo le kanal, preko katerega usmerijo moč Višje sile ( pa jo imenujte, kakor hočete ) v nekoga z namenom transformacije vakumskih energij v zdrave življenske energije. Tu pa torej ne gre za neke posege s strani človeka.

Zadnji del vprašanja je najbolj delikaten. Koliko naj bi stalo zdravljenje z metodami, kjer v bistvu ne uporabljate nobenih sredstev. Izajalci zdravilnih tehnik so sicer, zelo pogosto, plačali veliko denarja za svoje usposabljanje ( povprečen tečaj za omenjena usposabljanja stane med 2 in 5.000 EUR ). Vendar moramo na drugo stran tehtnice postaviti ceno usposabljanja, recimo, vrhunskega kirurga, ki stane nekaj milionov EUR, odvisno od področja. Cena usposabljanja povprečnega kardio-kirurga je med 3 in 4 milione $. Upoštevati moramo tudi čas, ki ga zdravilec porabi za delo s pacientom. Nažalost so ti časi krajši, kot v ambulantah uradne medicine ( zanemarimo sedaj tiste, ki jih plačuje ZZZS in kjer vam omejijo čas na 7 minut ). Pa saj, koncem koncev, najdražji niso pregledi pri zdravilcih. Problem je hujši, ker vas neprenehoma naročajo na nove in nove terapije in šele te ponovitve skupaj potem znesejo kar precejšen znesek.

Ljudje so od nekdaj bili pripravljeni plačati za svoje zdravje zadnji dinar iz denarnice in ga bodo tudi v bodoče. Vprašanje pa je, koliko je to moralno in koliko je to etično. S tem se pa mora ukvarjati vsak posameznik. Z naraščajočo krizo v uradnem zdravstvu pa jasno, da, kot gobe po dežju, rastejo zdravilci različnih kvalifikacij, sposobnosti, namenov in debeline kože.

Dokler bodo ljudje, ki bodo pripravljeni plačevati 250 EUR za prvi pregled pri zdravilcu ( pri največjem strokovnjaku za ortopedijo v tej deželi stane ta pregled 50 EUR in njegovo usposabljanje je trajalo vsaj 15 let ter stalo vsaj 5 milolonov EUR ), toliko časa bodo obstajali tudi zdravilci sumljivih kvalitet in sposobnosti. Pa brez zamere vsem tistim iskrenim, sposobnim, izobraženim, moralno in etično visoko razvitim, modrim ljudem, ki razpolagajo z množico odličnih rezultatov svojih zdravilskih metod in se še vedno vozijo v starem Golfu in stanujejo v najemniškem stanovanju, ki skušajo pomagati in nuditi vse svoje znanje bolniku, ki pri njih išče pomoč.

Na žalost povsod prodira tržna ekonomija in tržna logika. Če je povpraševanja veliko in ponudbe malo, je solata na trgu draga, zlasti pa češnje v temle času, na primer……………….

P.S.
Čudi me, da nihče ne povpraša po učinkih, umestnosti, zagotavljanju kvalitete, astronomskih cenah in dostopnosti raznih preparatov, ki jim pravimo “prehranski dodatki”, ki se tržijo, večinoma, po sistemu direktnega marketinga in za katere posamezniki, zlasti starejši, pogosto tudi izdajo kar velik del svoje pokojnine…….