zelo osamljena

Upam, je to pravi forum za moje probleme. Kar takoj naj povem, da sem zelo osamljena. Imam partnerja, ki ga imam rada in on mene. Problem je v tem, da nimam razen njega nikaršne družbe, prijateljice s katero bi lahko šla tu pa tam na sprehod, ven, na pijačo, na pogovor… Ne morem biti vedno samo s fantom. Res da mi je v oporo, a kljub temu preživljam težko obdobje. Nonstop slaba volja, depresija, jokanje, zavist… Sem brez službe (ker jo je pač težko dobiti… aktivno iščem delo…). S tem zelo kvarim moj odnos s fantom, ker me vedno vidi take volje.
Nikoli nisem imela prave prijateljice. Zelo se trudim navezat stike z ljudmi. Ko jih navežem, so do mene prijazni, dokler me boljše ne spoznajo. Naenkrat se oddaljijo od mene in ne vem zakaj. Sem zelo uvidevna in ne zahtevam nič od njih. Želim si samo prijateljstvo. Sem pa zelo nesamozavestna. Jih morda to odrinja od mene??
Razmišljam o samomoru, o nesmislu takega življenja. Prosim, ne mi govorit, da bit sama ni nič hudega. Sej včasih paše bit sam, ampak zopet ne nonstop sam. Rada se zabavam a kaj ko nimam s kom.
Vse skupaj sem nekako zmedeno napisala. Toliko tega bi napisala… če se katera želi dopisovati z menoj, bi bila zelo vesela.

Ojla, napiši koliko si stara. Jaz sem 48 let in zelo zgovorna in odprta za vse ljudi. Morda pa se bova našli. Na svet in sebe pa ne glej tako črno. Vsak človek lahko najde smisel življenja in se ga veseli. Napiši kakšno vlogo ima v tvojem življenju tvoj partner. Če ga imaš rada, potem si že dosegla en del smisla življenja. Samomor halo, to pa nikakor ne. Odpiši mi in bova poklepetali. Poglej jasno v prihodnost!

Glavo gor! Drži se in imej svoj ponos! Ne dopusti,da si na tleh non stop. Sčasoma bo minilo tako občutje.
Zmoreš biti polna energije in moči,dajmo!! Glavo gor!
Mirjana

Ojla. Stara sem 27 let. Sem še mlada. In zdi se mi, da mi hodijo najlepša leta po gobe. Brez interesov, brez prijateljev, brez nekega smisla. Seveda, fanta imam zelo rada. Ampak žal nanj stresam tudi vso slabo voljo in slabe misli.. Ampak kaj ko imam samo njega in samo njemu lahko povem kako mi je. On to vse prenaša in prenaša in upam, da bo lahko še prenašal. Povem vam, da ni lepo bit doma odrezan od sveta, brez nekih prijateljev, ki te bodrijo. In težko je danes dobit prijatelje, res težko. Vsi ljudje se nekam nosijo. Ne vem kam naj grem iskat dobre ljudi. Vem, da obstajajo razni tečaji, kamor bi se lahko vpisala, ampak za to so potrebne finance, katerih pa jaz nimam. Ah, morda se nekomu zdi to kar piše, majhen problem. Zame ni. Osamljenost je grda stvar, ki te pahne v še kako slabo voljo. Občutek nezaželenosti je grozen. Na svetu nismo za to, da bi bli večino živlejnja sami. Ko zgubiš nekoga bližnjega al pa ko se ti zgodi kaka grda stvar, ti dajajo vsi nasvete, da naj greš v družbo, da naj nisi sam,…. Po moje pa mnogi nimajo h komu po tolažo. Za božička si želim bit boljši človek, in da bi me imeli ljudje radi in se me ne izogibali, ko me spoznajo.

Tudi jaz sem stara 27 in se soočam spodobnimi primeri. Od kje pa si?

Zdravo!

Jaz bom vsak čas sama. Mož se ločuje.
Toda ne bom sama. Pomlad se bliža. Ali katera igra tenis? Lahko gremo na pijaco, pizzo, v kino, v gledališče….
Sedaj ko so zimski dnevi, pa se kje dobimo in lahko igramo Človek ne jezi se ali kaj drugega….

Gremo v akcijo!

Nina

Podobno je pri moji ženi, ne sicer zmeraj, ampak bolj, ko jo zagrabi depresija…

Čeprav jo silim, na bi šla s sodelavkami ven, jo je strah, ker ni samozavestna in se jo potem izogibajo…podobno kot pri tebi…

Midva sva iz Ljubljane…

Če tebe ali pa katero drugo ženska zanima druženje, bi bil zelo vesel…

Edino upam, da bom lahko ženo pregovoril, da bi šla…

Na žalost, zaradi dogodkov iz preteklosti zelo težko bilo komur zaupa…

Lučka, sem s primorske. Ti?

Hoj, jaz sem stara 39, sama. Prijateljice vse s fanti, visijo z njimi. Imam kao nekega priajatelja, ki pa tudi nima veliko časa in se mi je pričelo dogajat to kot tebi, da sem čakala samo nanj. In sem rekla dost tega, ne morem biti tako odvisna od njega. Vpisala sem se na jezikovni tečaj, počela pa bi še kaj drugega. Grem ven tudi sama, na sprehod. Vem, da nič ne pomaga, če težim njemu. Imam prijateljico, da pojamram malo njej in je potem lažje.

Sem iz Ljubljane in sem za, če je katera še tukaj na netu.

pozdrav,
b.

Tudi jaz sem v ločitvenem postopku in nekateri prijatelji so me zapustili.
Sem iz Ljubljane in bi bila zato, da navežemo stike in se dobimo na pijači, v kinu ali z otroci na sprehodu (imam 2 otroka).

Pridružujem se b. in Nini kakor vsem, ki pišete na ta forum.
Mogoče bi kar predlagali določen termin in kraj za prvo srečanje…..
Kaj menite?