Brat grozi s samomorom

Pozdravljeni, moj brat 26 let, je pred dvemi leti doživel nekaj za kar smo vsi mislili da je kaj v zvezi z boleznijo , zdaj pa vidim da je imel tesnobni napad. In sicer je imel visok pritisk, v prsih ga je dušilo in bal se je kar precej. Njegovo otroštvo ni bilo z rožicami postlano, saj je najina mati po njegovem rojstvu ostala sama, brez fanta, po dveh letih je spoznala mojega očeta in tako sem na svetu še jaz. Ta moj oče, se pravi njegov očim ga ni prenašal z njegovimi izbruhi, še jaz se spomnim da je že čisto od malega mamina maza, dobesedno, do njegovega sedmega leta mu je rezala meso in brisala rit. Oče tega ni prenesel in ga sem in tja kdaj mahnil po tazadnji, mami pa mu je v pričo naju vedno grozila z ločitvijo ali policijo. No, ko sem jaz imela osem let se je ločila, jaz sem jokala eno leto, brat pa ni pokazal čustev, mogoče jih ni znal, ali pa je bil resnično vesel, takrat je bil on star 10 let. Spet je prišel nov moški, ki je čez cca dve leti odšel, no zdaj pa ima kakšnih pet let moža, ki ima v isti hiši kot živijo, veliko firmo, kjer smo bili vsi štirje od maminega moža, mame, brata in jaz zaposleni, bil je živi kaos, ko je brat kaj narobe naredil sta ga mama in Marko(njen mož) obsojala da je gnoj in da itak v življenju ni nič naredil, da samo svinja itd, itd.. No, jaz sem po dveh mesecih dobesedno ušla, dala odpoved, brat se mi pa smili, ker se mi zdi da mu mama ne da dihati, če kaj narobe naredi mu grozi z manjšo plačo, že lani je v histeriji pograbil nož in si hotel prerezati žile, letos, se pravi pred dvema tednoma pa se je ponoči napil in grozil, da naj nas danes še ne skrbi da bi naredil samomor, od jutri pa…. No mogoče moram povedati tudi to da sem jaz pri 18-ih letih zbolela za anoreksijo, bulimijo, pozdravila sem se ko sem zanosila, drugače ne vem če bi mi ratalo, od tega je tri leta. Brat je hodil k psihologu, zdaj hodi k neki psihiatrinji, pa ne kaže znakov izboljšanja, mama pa kadar je malce bolje, govori kako je brat zdaj super in oh in sploh, jaz pa vem da je samo malo zmešana, ker je tudi pri meni, ko sem bila samo kost in koža govorila vsem: sem vam rekla da bo shujšala???? Vem da rabi strokovno pomoč, ker vem tudi da kar natepava tiste tablete za glavo, punce pa tudi nima, kako bi jo imel če še zase ne more poskrbeti, druži se samo s poročeno prijateljico in eno ki ima fanta že 10 let, ima ju na prvem mestu, seveda najbrž rabi ljubezen, ki pa je doma na žalost ne more dobiti, ker je mama sama potrebna psihiatra. No, to pismo je malo zmedeno ampak kaj, ko je tudi najino življenje, razlika med bratom in menoj je to, da si jaz mami upam povedati kakšno se mi zdi njeno razmišljanje, brat pa ne in tudi da je ona večinoma kriva za njegova občutja ne prizna. Kako naj mu pomagam??? Ali mu bi pomagalo če bi šla z njim na terapije, mislim da tudi meni ne bi škodile, saj imam večne borbe s prehrano??

Hvala za strpnost pri tem pismu
Lep dan

Pozdravljeni!

Življenje vam je postreglo s kar nekaj preizkušnjami, ki pa ste jih zelo dobro izkoristili in se iz njih veliko naučili. Vaš brat ni tako močan in jih ne zmore predelati in iti dalje, se osamosvojiti in se ločiti od ljudi, ki mu ne zmorejo dati tistega kar potrebuje.

Ali bi pomagalo njemu in vam, če bi skupaj hodila na terapije ne vem. O tem se morata pogovoriti skupaj in skupaj odločiti. Povejte mu, da ste mu pripravljeni pomagati in se skupaj odločita pri kom bosta poiskala pomoč.

Morda nekaj predlogov:
Sloventa – Društvo za transakcijsko analizo – psihoterapija – 041 940 407 ali 041 325 409 (Ljubljana)
ali gospod Bojan – transakcijski analitik 041 521 678 (Grosuplje).

Morda vam bo kdo predlagal koga tudi iz lastnih izkušenj, ali pa si poiščite koga iz seznama ZZZS.

Veliko sreče!
Špela, Šent