žalovanje

Pozdravljeni, v Oni sem zasledila intervju z dr. Ingrid Rossi Zagožen. Blizu mi je njen pogled na smrt in žalovanje. Žalost boli. Pogovor. Nič antidepresivov. Omenila je, da namerava odpreti psihološko svetovalnico za ljudi, ki žalujejo.

Sama sem pred dvema letoma po naporni bolezni izgubila mamo, ki je bila vsa moja družina. Prve mesece po njeni smrti sem delovala kot avtomatizirana, toliko je bilo nujno za opraviti, diploma, selitev, selitev, nov študij, in morala sem zdržati. Potem je prišlo obdobje, ko niti pomisliti nisem mogla na vse, kar se je zgodilo, tako je bolelo. Še vedno traja. Na škodo mojega življenja. Utrujenost, nemotiviranost, nedelavnost, nočne more, smrt je zame postala tabu tema. Ne znam si uspešno pomagati. Zanimala bi me tovrstna psihološka svetovalnica. Morda veste za kakšno tako, ki že obstaja? (individualni pogovor, za skupinske terapije nisem)

Najlepša hvala,

Nina

Spoštovana, Nina!

Ali ste že poskušali na društvu Hospic, ki se ukvarja s tem področjem?

Špela, Šent