Kako naj si pomagam?

Pozdravljeni!
Stara sem 25 let, imam 2 otroka, 8 in 5 let. Kot vidite sem postala mama že zelo zgodaj. Ampak sem uspešno zaključila šolanje(zdr.tehnik).
S partnerjem, ki je tudi oče obeh otrok, sva skupaj že 11 let. Sedaj živiva v najemniškem stanovanju. Zaposlen je samo on, in tu se začnejo težave. Jaz sem že čisto obupana, najraje bi si kaj naredila, ampak se zavedam kako me potrebujejo otroci. Službe ne dobim, poskušam že 3 leta, vendar nimam vez, tako da ne vem če bom sploh kdaj delala. V gostilni pa ne želim delat, ker nisem tak tip ženske. Partner me tolaži, da enkrat že bo, jaz ga vsak dan obremenjujem, se jočem. Vedno bolj sem ljubosumna, ne prenesem če je kje sam brez mene, sicer nikamor ne hodi, je doma z nami, ampak jaz vedno gledam naprej, in že slišim kako mi pravi, da ima drugo, ki je boljša, ima službo, ni ljubosumna… Obsedena sem s tem, da sem slaba, nič vredna, čeprav me ponavadi tolaži, je ob meni. Včasih pa me tako prizadene, da se sploh ne poberem. Jaz skrbim za gospodinjstvo, otroke, delno tudi za račune, sem skrbna, lepo skrbim za družino. Ko gledam mojo mamo, ki ima ljubimca že eno leto, on je srečno poročen, in vsak prosti trenutek izkoristi, da se z mamo kje dobita, mi je slabo. Zdaj sem obsedena s tem, da mojemu partnerju nič ne verjamem, če si pa vsak moški najde ljubico. Jaz sem čist drug tip kot moja mama, ljubim urejeno družino, samo enega moškega, samo z njim bi bila do konca življenja.
Ali je to danes še sploh mogoče, da ima mož samo svojo ženo, in mu je ta dovolj? Ali sem jaz tako narobe?

Draga Saša!

Glede službe – ne vem, če ste že kdaj delali v svojem poklicu – ker je to prav gotovo prednost pri iskanju službe, drugače pa veliko iščejo ta kader, prav tako je najbrž veliko ponudb. Ali pošljete svoje ponudbe z veliko željo po tovrstnem delu, tudi ko ni razpisa? Kljub temu, da je iskanje dolgotrajno in, do sedaj neuspešno, nikakor ne smete obupati, ampak VZTRAJATI, to je najpomembnejše!

S svojim ljubosumjem in negativnimi predstavami, počasi ustvarjate možnosti, da se bo to tudi res zgodilo.
Tudi to, da razmišljate o sebi vedno bolj negativno, veliko pripomore k temu, da se dogodki odvijajo v skladu z vašimi mislimi. Kljub temu, da je v taki situaciji težko biti pozitiven, je to edina možnost, da se izvlečete. Ker situacija sama ni rožnata, jo s svojim načinom gledanja na stvari le dodatno poslabšujete in ne storite nič, da bi jo poskušali izboljšati, ker izgubljate upanje.
Glede na to, da kljub vsemu veste kaj so vaše vrednote, kaj hočete, morate storiti vse, da boste do tega prišli. Razmišljajte pozitivno in iščite rešitve oz. poti in načine kako priti do njih v svoji glavi – vendar le s pozitivnim pristopom!

Ob pogledu na svojo mamo, partnerju ne verjamete – s svojim (trenutno) neupravičenim ljubosumjem, ga boste počasi pripravili do tega, da se vas bo res začel izogibati in iskati razmevanje in pozitivni odnos do sebe in življenja drugje.
Sami veste, da ni res “da si vsak moški najde ljubico”, ampak le kdor se za to sam odloči (NI NUJNO, da je partnerka za to sokriva, lahko pa je).

Potrudite se, da boste do partnerja (in sebe) imeli pozitiven in razumevajoč odnos in ga krepili, ne pa rušili, s svojim negativnimi mislimi in predstavami, ki niti nimajo nobene realne podlage, so pa dobra osnova, da zadevo pripeljete do te mere, da bodo vaše negativne predstave postale resnične, prav tako kot lahko to postanejo pozitivne predstave in misli.

Želim vam veliko pozitivnega premišljevanja in dobrih idej, ki se vam bodo ob tem porodile!

Špela, Šent