Kaj je bilo to?

Moji znaki so bili naslednji: vrtoglavice, potenje, hitro bitje srca, občutek strahu – ko se mi je to pričelo dogajati so mi izmerili pritisk in ta je bil zelo nizek, ob tem pa sem bila tudi zelo slabokrvna. Nato sem mi je ta občutek strahu nekako vlekel leto dni. Na samomor nisem pomislila, smrti me je bilo strah. Ostali sploh niso vedeli kaj se z menoj dogaja, ker na zunaj ni bilo opaziti. Ali je šlo za depresijo ali kaj drugega? Sama nisem upala nikamor, ker sem se bala, da mi bo postalo slabo. To se je sedaj nekako stabiliziralo, ampak me je strah da se to kdaj ponovi. Od česa pridejo takšna stanja? So nevarna in se lahko razvijejo v kakšno neozdravljivo psihično stanje?

Hvala za odgovor in prejetno delo.

Spoštovana, Mita!

Stanje, ki ga opisujete oz. podobna stanja, so pred vami opisali že mnogi in mu z eno besedo rečemo anksioznost. Več o tem in kako si pomagati lahko preberete, če si pomagate z iskalnikom na našem forumu in na forumu Psihiatrija.

Ne opisujete, če se vam je v tistem času, ko se je začelo, zgodilo kaj stresnega, ste bili preobremenjeni… Potem pravite vas je bilo celo leto strah, toda, če sedaj pomislite nazaj, ali je bil ta strah realen ali samo strah pred strahom in zaradi strahu (kot je napisala ena od vaših sotrpink, ki ima lastno izkušnjo).

Pomembno je, da se čim manj ukvarjate s strahom, ker s tem tudi sami pripomorete k nadaljevanju takega stanja Poskušajte se ukvarjati z drugimi stvarmi (vašimi konjički), ki vas bodo zaposlile in pregnale misli na strah. Poskušajte biti čim bolj aktivni in ne pustite, da bi strah zavladal vašemu življenju.
Kadar vas je strah se poskušajte tudi vprašati ali vas je strah realne stvari ali si le domišljate, da je nekaj tako strašno. Takrat, ko vas je nečesa strah, si poskušajte predstavljati najbolj črn scenarij in potem boste videli, če je zadeva res tako strašna kot se vam zdi.
Pravite, da celo leto niste upali sami ven, da vam ne bi postalo slabo – in kaj, če bi vam? Kaj se lahko zgodi? V najslabšem primeru vas ljudje lahko pustijo, da zaradi slabosti umrete na cesti, ampak prepričana sem, da bi se našel nekdo, ki bi vam pomagal. Lahko bi v slabosti tudi padli pod avto, toda, avto vas lahko povozi tudi kadar ste čisto zdravi in hodite lepo po pločniku. Toda do tistega trenutka, ste imeli kvalitetno življenje. Ne dopustite strahu, da bi upravljal z vašim življenjem.
Če pa si sami ne boste mogli pomagati, pa se obrnite po pomoč k strokovnjaku. Mislim, da boste lahko našli dovolj smernic, če boste malo pobrskali po forumih, ki sem vam jih že omenila.

Če boste želeli še kakšno informacijo, smo vam na voljo.
Veliko sreče, pri premagovanju strahu!

Špela, Šent

Najlepša hvala za odgovor, ja pred tem stanjem sem imela polno stresnih dogodkov (prometna nesreča, nezgoda doma, mama v bolnico, fant me je pretepal, grozil….skratka v teh trenutkih sem ostala sama s seboj in nisem več zmogla….)

Še enkrat hvala za vse