obupana

Pozdravljeni,

ne vem, zakaj sploh še živim, taka kot sem. Imam kup problemov, ki so povezani drug z drugim, trpim za socialno fobijo. Sem nesamozavestna, depresivna… Vse te probleme imam po mojem mnenju samo iz enega razloga: ker sem predebela. Zato se počutim manjvredno, tudi pri študiju sem popustila (ponavljala sem letnik), težko navezujem nove stike, nimam nobenih prijateljev, le nekaj znank, s katerimi se občasno slišimo po telefonu. Redko grem ven iz hiše, tudi ko dobimo obiske, grem najraje v svojo sobo in počakam, da odidejo (razen, če jih bolje poznam). Sram me je, da bi videli, kako sem se zredila. Sram me je jesti pred drugimi, velikokrat jem ponoči, vem kdaj sem sita, vendar vseeno jem še naprej. Velikokrat se odločim, da ne bom jedla npr. sladkarij, toda potem vse bolj razmišljam o tem in na koncu to vseeno pojem. Težko se prilagajam spremembam. Zadnje dni se živciram zaradi tega, ker bo kmalu prišel oktober in s tem šola. Grozno mi je, ker ne bom poznala nikogar. Predavanja bomo imeli čez cel dan, vmes ne bom imela kaj početi, se z nikomer pogovarjat. Treba bo zagovarjati seminarske vaje pred velikim številom ljudi. Grozno. Po eni strani bi najraje pustila šolo, pa vem, da taka kot sem, ne bom nikjer dobila službe. Drugače sem v družinskem krogu in pri ljudeh, ki jih bolje poznam bolj sproščena, se normalno pogovarjam, ko pa moram kaj odgovoriti komu drugemu, pa postanem redkobesedna. Človeku ne morem pogledati v oči. V večji družbi se držim v ozadju. Zdi se mi, da bi se vse uredilo, če bi shujšala, tako me ne bi bilo sram zaradi mojega izgleda in bi bila bolj samozavestna. Že nekajkrat sem poskušala shujšati, tudi v bolnišnici, vendar sem kmalu odnehala, in se zredila še bolj. Le enkrat mi je uspelo shujšati za več kilogramov in sem zdravo težo, sicer ne idealno, vzdrževala približno leto dni, v tem času sem bila tudi bolj uspešna npr. v šoli. Sedaj pa se mi zdi, da bi bilo bolje, da me sploh ne bi bilo. Življenje gre mimo mene.

Seveda pa si želim urediti svoje življenje.

Zanima me, ali je sploh še kaj upanja zame, kam naj se obrnem po pomoč (psihologu, psihiatru)? Mi bi pomagal avtogeni trening?
Živim v manjšem mestu, tu nimamo nobenih skupin za samopomoč ali kaj podobnega.

Najlepša hvala za Vaš odgovor.

Draga Nina!

Ljudje smo različni po zunanjosti, razlikujemo se tudi po številu kilogramov, po višini, barvi las,… Vse te telesne značilnosti pa so samo delček nas kot celote.

Trenutno živimo v času, ko se telesna lepota pogosto ocenjuje po kilogramih. Vendar je zunanjost vendarle zunanjost. Pomembna je v glavnem le v prvih kontaktih.

Vseeno pa je pomembno da smo sami s seboj zadovoljni – tako z zunanjostjo kot z notranjostjo. Vendar glede na svoje kriterije, glede na svoja merila in ne glede na merila ki jih postavljajo revije!

Če vas vaši odvečni kilogrami zares tako zelo motijo kot opisujete, potem je prav da se lotite hujšanja. Pogljte si forum o hujšanju na med.over.net http://med.over.net/phorum/list.php?f=34
in tam povprašajte za nadljne nasvete glede tega.

Sedaj pa k drugi plati vaših težav.

Glede socialnih stikov in fobij, ter pridobivanaj prijateljev lahko naredite veliko. Kot pišete v vašem kraju ni skupin za samopomoč ali društev, sigurno pa ta obstajajo v kraju kjer študirate. Če se vozite tja, si verjetno lahko utrgate urico časa tudi zato, da naredite kaj za svoje družabno življenje. Če študirate v Ljubljani, je tu veliko skupin, ki so namenjene prav študentom in bodo na široko odprle vrata v jeseni. Vsekakor se lahko oglasite na ŠOU in si naberete informacije tam (oddelek za socialo in zdravstvo). Oglejte si njihovo stran http://www.sou.uni-lj.si/ in program Projekt neznani prijatelj PNP!

Lepo vas vabim tudi na Šent, kjer se med drugim ukvarjamo tudi z vsemi problemi, ki ste jih opisali!

Kar pogumno!

Barbara, Šent