KAKO NAPREJ?

Ustavil si je čas.Ne vidim poti,ki bi me vodila naprej.Bil je moj prvi fant,skupaj sva bila 6 let in pol.Noro ga ljubim,dala sem mu vse,svojo mladost,svoje srce.Tako srečna sem bila z njim.Pozabljeno je bilo nesrečno otroštvo.Ni besed,ki bi lahko opisale mojo srečo.A se je vse porušlo,ostala sem sama.
Zapustil me je.Zakaj?Ker sem ugotovila,da ima poleg mene že 2 leti kup drugih žensk.Ko je prišlo vse na dan,je najprej vse zanikal potem pa rekel,da ga nimam pravice preverjati in da me preprosto že dolgo nima več rad.In odšel.
Spremenil se je 100% odkar vem vse.Sedaj se ne pretvarja več biti dober,odkrito pokaže da mu ne pomenim nič.Zakaj je potem toliko časa vstrajal z mano in “igral”???Če ne bi odkrila njegovega dvojnega življenja bi še sedaj bilo tako kot je bilo prej.
Sedaj se obnaša,kot da sem jaz njemu kaj naredila,preprosto se ne oglaša več na telefon,niti se noče pogovorit.
Vedno sem mu bila zvesta,ga imela rada,lepo skrbela za njega.Vedel je da mi pomeni vse,celo ponosen je bil na to,da je bil in bo ostal moj edini moški,ker sem z njim izgubila tudi nedolžnost.
Ujemala sva se v vsem,zato mi je toliko bolj hudo,ker ne najdem odgovora zakaj je prišlo do tega.Razumela bi,če bi me zapustil,ker bi spoznal,da me ne ljubi in si našel drugo.Boli me to,da je bil z menoj a spal poleg mene z različnimi ženskami,čeprav sva se v spolnosti dobro ujela.
Ostala sem sama s kupom vprašanj in hudo bolečino,s cmokom v grlu.Sedaj sem še v nekakšnem šoku,a kaj bo,ko se bom zavedala in dokončno dojela,da sem ostala brez človeka,ki je bil moje življenje,moj smisel.Ne vem,če bom to prenesla.Kljub vsemu ga še vedno ljubim,a kaj ko je vse zaman.

“Nesrečna” !

V tvojem postu je veliko resnice in tudi vsi odgovori, katere iščeš.
Rad bi, da čimvečkrat prebereš, kar si napisala.

Bom pa ti dal enih par opornih točk.

Pišeš, da si mu dala vse, svoje srce, življenje…in da je bil tvoj smisel.
Torej svoje življenje in sebe, si prodala njemu. S tem si vso svojo ranljivost in bolečino dala v njegove roke.

To je tudi razlog, zakaj je odšel.
Odšel je zato, ker si s tem preveč zahtevala od njega.
Govoriš o ljubezni, vendar ni bilo nobene ljubezni.
To, čemur ti praviš ljubezen, je le poistovetenje.
Kar pomeni, da si svojo bolečino in svoje osebne težave, le prenesla na njega. Saj si verjela, da si s tem rešila svoje probleme. Zato pišeš, da je bilo s tem pozabljeno nesrečno otroštvo.
Ampak , draga “nesrečna”, to ni možno. Nihče drug ne more rešiti naših težav in naših strahov.
To ljudje vedno počnemo, da , kadar se ne želimo soočiti s svojimi strahovi in bolečino, se z nečim poistovetimo. Predvsem s tistim, kar nam predstavlja moč, kot je bog, moški, ki nam predstavlja moč in tako dalje.
Vendar na tak način, problema ni možno rešiti, kot ti je tudi življenje dobro pokazalo.
Če želiš prijatelja ali nekoga, ki ti bo resnično lahko pomagal, potem išči le prijatelja, ne pa nekoga, ki bo ti predstavljal moč ali nekoga, na katerega boš lahko projicirala svojo težavo.
Zato je prišlo do tega, da , čeprav te je tvoj fant imel rad, tega napora ni zmogel.
Zato je tudi začel hoditi z drugimi. Hotel je biti s tabo, vendar je ob tebi čutil napetost in obremenitev.

Čeprav trdiš, da ga ljubiš, ga sploh ne ljubiš. Ljubiš le tisti objekt, ki ti je predstavljal, neko moč in da si ob njem lahko pozabila na svojo nesrečno otroštvo.

Zato se zdaj,ko si ostala brez “njega”, sprašuješ, če boš to vse prenesla. Saj imaš občutek, kot, da se je ves ta balast in bolečina zgrnila na tebe.
Vendar to ni nič drugega, kot ti. To ni nič drugega,kot spet ti spomini iz otroštva.
Zdaj se spet moraš s tem ukvarjati, prej pa se ti ni bilo potrebno.

Pa veš kaj ti bom rekel ? Da si lahko srečna.
Lahko si srečna, da se zavedaš tega. Saj boš šele sedaj lahko začela reševati svojo preteklost.
Kako rešiti ta problem, pa si preberi v knjigi : ŽIVLJENJE JE IGRA.

Upam, da zdaj razumeš, v čem je bil problem in da tega več ne boš ponavljala.
Življenje ti je zelo dobro pokazalo in zato imaš zdaj možnost, da se iz tega tudi nekaj naučiš.
Saj le tako, bo tvoj naslednji odnos veliko prijetnejši in šele takrat, boš čutila resnićno ljubezen.

To je zelo dobra izkušnja, CENI IN SPOŠTUJ JO.
Za začetek pa si nehaj govoriti, da si nesrečna. OK ?

Robi.

Zdravo!

Tudi jaz sem imela podobno izkušnjo s prvim fantom. Osem let sva skupaj živela to je od moje 18 leta. Skrbela sem zanj in ostalo gospodinjstvo. Velika sem 169 in imela sem 53 kg, vendar za njega še vedno predebela. Da ne govorim o njegovi bolestni ljubosumnosti. Vendar sem ga imela rada.. Pa je prišel dan, ko sem morala na operacijo (zaplet tankega črevesja). Prišel je k meni na obisk, ni me poljubil ali kako drugače potolažil rekel je le, zdaj si pohabljena. Od drugih sem zvedela in tudi on ni zanikal, da je drugi dan šel z drugo.
Porušil se mi je svet. Lovila sem se skoraj pol leta in končno sem prišla k sebi.
Začela sem se ukvarjati s športom in prišla na spoznanje, da ni edini fant na svetu.
Sedaj sem pač malo bolj okroga (70kg), imam dobrega moža in in najino hčerkico.
Hočem ti povedati le to, da ni vreden tvojih solza in razmišljanj. Postavi se pokonci in mu pokaži, da gre tudi brez njega življenje naprej. Čas celi rane, pojdi v družbo, ukvarjaj se s športom.

Piši mi kako bo šlo.

LP! Pikica

Moram priznati,da ste me razocčarali s svojim odgovorom.Iz vsega sem razbrala to,da sem jaz kriva,da me je zacel varati,češ da sem ga preveč obremenjevala s svojimi težavami.To ni res,mogoče sem se jaz narobe izrazla,ampak hotela sem povedat,kako zelo sem ga imela rada,ne pa da je bil moja rešitev ne vem iz česa.Samo ljubila sem ga brezpogojno in z vsem srcem.
Tudi,če je zaradi mojih obremenitev začel hoditi z drugimi,zakaj je po vaše še bil z menoj?To vam lahko povem po nekaj dneh jaz-zaradi koristi,ker je pri meni živel zastonj in mu je bilo vse na pladnju prinešeno.
Razumela bi kakor sem rekla,da bi me pustil in se zabaval po svoje z drugimi,hudo mi je zato,ker me je toliko časa vlekel za nos in še bi me,če ga ne bi slučajno odkrila.Pa ni me varal samo tko nedolžno,počel je prave svinjarije od skupinskega sexa naprej,pa do obiskov pri prostitutki.Žal mi je,da sem vas sploh prosila za pomoč,ker sedaj se počutim kot da sem jaz kriva,da je postal on tak.
Najbrž sedaj mislite,da se razburjam zato,ker ste povedali resnico,ki je nočem priznati,pa je daleč od tega.Sedaj so prišle na dan še veliko grše stvari in boli me to,da sem toliko let verjela in ljubila tako pokvarjenega človeka.Res je hudo,če ostaneš po toliko letih sam,posebej če pridejo take podlosti na dan.
Vseeno hvala da ste si vzeli čas za odgovor.Vsak ima pač svojo razlago in mnenje.Pričakovala sem vse kaj drugega kot to.

Nesrečna!

Ljudje so vam napisali, kaj mislijo in vam predstavili svoje videnje. Škoda da ste razočarani nad tem kar nekdo misli. Z vami so zgolj delili izkušnje. Mogoče ste imeli previsoka pričakovanja?

Sama se strinjam s compom: “Pišeš, da si mu dala vse, svoje srce, življenje…in da je bil tvoj smisel.
Torej svoje življenje in sebe, si prodala njemu. S tem si vso svojo ranljivost in bolečino dala v njegove roke.”
Vendar ne z njegovim nadaljevanjem in razlago početja vašega partnerja.

Mislim, da ste se preveč opirali na svojega fanta in premalo nase. Konec koncev moramo imeti radi najprej sebe, potem šele naše bližnje, saj brez ljubezni do sebe ne moremo ljubiti drugih. Potrudite se in ljubiti sebe in ne pustite, da bi vas še kdo v življenju tako vlekel. Fant je namreč vedel kako brezpogojna je vaša ljubezen in je zato ni cenil dovolj.

Vsekakor si niste zaslužili takega odnosa in nespoštovanja v odnosu. Svetujem vam, da začnete delati stvari zase – stvari, ki vas veselijo, kjer se počutute dobro. Ugotovite kaj je dobro za vas in v tem uživajte. Potem se boste v novo zvezo spustili drugačni, bolj močni in boste zares iskali partnerja v življenju in upam, da boste našli vzajemno zvezo, kjer bosta oba dajala in sprejemala!

Vso srečo!

Da boste mogoče lažje razumeli o čem so govorili moji predhodniki, si lahko preberete knjgo E. Froma: Umevanje ljubezni. V tej knjigi From primerja različne vrste ljubezni med seboj in nas tudi uči ljubiti tudi sebe!

Barbara, Šent

Ti si v redu in fajn punca. In nisi ti kriva. Včasih se v življenju zgodijo stvari in takrat, ko so se zgodile ni čisto jasno zakaj so se zgodile. To ti bo pokazal šele čas.In takrat boš videla, da je bilo za nekaj tudi to dobro.Takrat boš prerastla bolečino.
Absolutno pa si zaslužiš odnos, v katerm boš srečna in boš lahko dajala in prejemala in rastla.
Tudi ,če se bo tvoj bivši vrnil , te poklical in se dobival s teboj, to ne bo več to, kar je bilo. Sedaj, ko veš kaj se je dogajalo ,si jezna, prevarana, oguljufana, prazna.
Naredila si vse, kar je bilo v tvoji moči. Več sama nisi mogla storiti, če se on ni bil pripravljen spremeniti.
Med vaju se je vgnezdila senca nezaupanja in bolečine.
Ne zaslužiš si takšnega odnosa!
Pusti ga, naj gre svojo pot in se ne bori za nekaj česar ni.Svojo ljubezen pa naprej
pokloni sebi.
Za začetek lahko prebereš ogomno knjig na temo o odnosih. V njih boš mogoče spoznala, da se take stvari dogajajo in da v teh stvareh nisi sama.
Veliko se pogovarjaj s prijateljicami, sedaj ko si sama, je mogoče priložnost, da jih spet poiščeš.
Pa zunaj bodi, na zraku. Dnevi so dolgi in lepi. Nauči se zopet opazovati naravo in ljudi okoli sebe.
Odpri se za nove stvari!
LP

Ljudje dragi, nekaj bi vas rad vprašal.

Kako mislite rešiti svoje probleme in izboljšati odnose, če boste še naprej iskali krivdo nekje izven sebe ?

A veste, kaj počnete in kakšne so posledice takšnega razmišljanja ?
To ni nič drugega, kot le obsojanje. Dokler pa obsojamo, pa ne moremo razumeti ne sebe in ne svojih odnosov.

Če želimo izboljšati naše odnose, je potrebno opustiti ta prepričanja, ki nam preprečujejo, da bi v našem odnosu vladala resnična ljubezen.
Treba se je zavedati, da so odnosi odsev nas samih. Preko odnosov spoznavamo sami sebe. To pomeni, da imamo vedno takšen odnos, kakršnega si zaslužimo.
Saj enostavno ne more biti drugače. Dejstev ne moremo zanikati.Če zanikamo dejstva, zanikamo sebe. Na takšen način pa se ne moremo spoznati in se na odnosih učiti.

Dokaz, da večina ljudi ne ve, kaj je ljubezen, je razmišljanje na način, “da sam naredim vse, kar je v moji moči, vendar se partner ni hotel spremeniti”.
Zdaj pa se malo zamislite in se vprašajte, ali je takšno razmišljanje res izraz ljubezni in spoštovanja do sočloveka ?

To ni nobena brezpogojna ljubezen, ampak izraz sebičnosti. To ni ljubezen do partnerja, ampak navezanost na lastna prepričanja o tem, kakšen bi moral biti partner.
A je to za vas ljubezen, ko želimo, da nekdo ustreza mojim prepričanjem ?

To je tudi razlog, zakaj pride do tega, da nekoga tako zelo ljubimo, po drugi strani pa ga obsojamo in sovražimo.
Torej “ljubimo” le svoj vzorec o partnerju, sovražimo pa tisto, kar partner v resnici je.

Kot sem že napisal, to ni ljubezen, ampak le izraz želje in razočaranja, zakaj partner ne ustreza mojim prepričanjem.
To je nasilje nad sočlovekom, zato odnos postane kletka in obremenitev, tako za tistega, ki se trudi spremeniti partnerja, kot tisti, ki se upira.

Zato se zdaj malo zamislite in se vprašajte, ali boste še naprej tako razmišljali, kot do zdaj in obsojali nekoga drugega, ter še naprej imeli take katastrofalne odnose ? Ali pa nehali obsojati in se zamislili nad tem, kaj lahko na sebi izboljšam, da bom izboljšal tudi svoj odnos ?

Brezpogojna ljubezen, ne pozna obsojanja in ne sovraštva.

Robi.

.

Punca nas je prosila za nasvet in tolažbo.
Za nasvet nas ni vprašal njen bivši tip, ki se očitno tolaži drugače in ga
stvari ne bolijo tako kot bolijo njo.
Takrat, ko je človek v stiski je neko strašno moraliziranje in pametovanje o odnosih in krivdi zelo naporna zadeva . Stvari lahko dojame šele takrat, ko mine nekaj časa.
Ob izgubah je že tako, da je najprej na vrsti zanikanje, pa občutek krivde, pa jeza, pa otopelost ……Potem, ko daš vse te faze skozi in se lahko šele neki naučiš.
Pa čez te faze greš lahko večkrat.
Predvsem pa se naučiš občutiti sebe in globino svojih reakcij…Vse to ima namreč človek v sebi…Dobro in zlo.

Slučajno brskam in najdem ta zapis “nesrečne”. In berem seveda tudi odgovore.Vsi smo tako pametni (tudi jaz seveda), ko gre za nesrečo drugih. Nekaj je sigurno, ko tebe doleti tisti grozni čas nesreče so vse modrosti in učenosti drugih zaman pa, če so še tako dobronamerne. NIsi ti kriva, da te je varal in zapustil. Pokvarjen je zato je bil s tabo, četudi te ni več ljubil. Imel je dom in strežbo . Ne išči odgovorov pri njem, ker te bo popolnoma razosebil in te preričal, da te je zapustil, ker si tako nemogoča, da se s tabo sploh ne da živeti. Krivdo bo prevalil na tebe, tako da bo še vse slabše zate. Tu ni kaj razumeti. Razni psihološki priročniki pa te bodo prepričali, da te bodo ljubili samo , če boš idealna oseba – prepričana, da si najboljša, imeti moraš samo svoje hobije , svojo družbo, njega ne smeš nikoli vprašati kam gre s kom se druži, ker te kao sploh ne zanima. Skratka partnerstvo po novem je tako – neomejena svoboda za oba , ker imaš itak sebe najrajši, največja sramota je pokazati dvom ali ljubosumje, ker si takoj problematična oseba, pa čeprav te partner vara na vse kriplje. Zdaj je tvojega razmerja konec, nima te več rad, prebolela ga boš. Kemije privlačnosti je konec pa je šel. Nič nisi naredila narobe. Tudi ti boš mogoče kdaj koga zapustila, samo mogoče malo bolj človeško. Saj si menda ne želiš živeti s človekom, ki je za tvoje poglede takšen pokvarjenec , kot si ugotovila?