OBUPANA

V zivljenju nimam vec nobenega upanja.Oce alkoholik,grozno otrostvo,pri 15 odsla od doma,koncala solo se zaposlila kot med.sestra.Spoznala fanta,ki me je imel rad,prvi clovek od katerega sem cutila ljubezen.Po dveh letih se je spremenil,zacel piti,varati in me tepsti.V tej vezi vstrajam ze 7 leto,ceprev ze 5 let trpim.Zivim spomine izpred 5 let,ko me je imel rad.Sedaj me samo zmerja,ponizuje in javno hodi z drugimi,meni se vraca samo spat,jest.Dotakne se me ne po vec mesecev,ceprav spiva v isti postelji.Takega zivljenja ne zdrzim vec,100x sem ze nehala z njim,a vedno ga prosim da se vrne,ceprav vem da me samo izkorisca.Ne morem verjet,da kaj takega prenasam,tega ne ve nihce,sramujem se svojega pocetja.Kakor,da sem zasvojena z njim in trpincenjem.Tako sem pri 27 letih razvalina,ki si zeli samo umreti.Edina svetla tocka v zivljenju so zivali,ki jih imam neizmerno rada,v mestu skrbim predvsem za zavrzene mucke.Svoje resitve zal ne vidim vec,ker sem puskusila ze toliko stvari,da spremenim svoje zivljenje,a se vedno vrnem na isto pot po kateri hodim ze celo zivljenje,to je pot trpljenja in solz,ter vecnega vprasanja-ZAKAJ?

Draga Manca!

Kot ugatavljate sami, tako ne gre več naprej. Razumem da vam je težko končati dolgotrajno zvezo v katero ste veliko vložili in v kateri ste tudi preveč potrpeli. Kot pišete nista za skupaj. Ne smete trpeti in se mučiti v zvezi, ki nikomur ne prinaša ničesar dobrega!

Vem, da je takole pisati lažje, kot ukrepati, toda vedite, da vas podpiram pri vaši odločitvi! Prvi dnevi in tedni bodo težki, toda, če ste zmogli vse te stvari v življenju, boste tudi to ločitev! Sčasoma boste spoznali kakšnega novega partnerja, ki vas bo cenil in s katerim boste lahko živeli brez strahu. Vsaka ura vztrajanja v taki zvezi vas bo samo še bolj bolela!

Srečno!

Barbara, Šent

Tudi sama mislim, enako kot ga. Barbara. Naj ti zaupam svojo zgodbo. Oče pijanec, mama je vedno skrbela za vse, sama sem končala šolo in se zaposlila v zelo dobri državni službi. Pred tem spoznala ljubečega fanta, ki se je že po parih mesecih spremenil in postal nesramen, ljubosumen, začel me je pretepati, zmerjati, poniževati, vse druge ženske so bile lepotice, jaz pa ničvrednica…kako je bolelo, vse dokler me ni pričela napadati tesnoba, strah, psihiater, antidepresivi…šele takrat sem spoznala, da je takšno življenje pekel – vstrajala sem 4 leta od 19-23 leta. Najlepša leta sem zabila v ničvrednega moškega, kateri ima sam s seboj težave, prenašal pa jih je name. Pustila sem ga, bilo je grozno hudo, noči neprespane, nato je prišel moški, kateri mi nudi vso svojo ljubezen in toplino, ob njem se počutnim žensko. Razvaja me na vse mogoče načine.

Manca, vse možnosti imaš prekiniti zvezo, sedaj ko je še čas, mlada si, celo življenje je še pred teboj, uživaj ga….ne pa da se ga hočeš znebiti, vse se bo uredilo, le nekaj časa boš potrebovala….

Veliko sreče.

Pozdravljena,
pred kratkim sem prebrala pod PSIHIATRIJO odgovor dr. Rejeca, da je več vrst nasilja. Skratka, nasilnež deluje na svojo žrtev tako, do jo prepriča, da to kar počne je edino pravilno. Menim, da ostajaš pri svojem partnerju prav zaradi tega, ker imaš občutek, da je tako početje pravilno za vaju. Nekje v tebi pa se le oglaša, da si vredna boljšega življenja. Kaj v bo prinesla prihodnjost? Tisto, kar boš ti želela, kajti tako boš delovala.
Oglasi se.

Vsak si izbere takšnega partnerja,ki najbolj ustreza njegovim vzorcem razmišljanja.
Takšnih primerov je ogromno,že na tej strani jih je kar nekaj,kjer ženska izbere točno takšnega partnerja,kot je bil njen oče.
To je ravno zato,ker ima vsak od nas določena prepričanja o tem kakšni smo moški in kakšne so ženske.In ta prepričanja smo največ pridobili v otroštvu in v svojem domu.Čeprav je mož nasilen,ženska dostikrat vztraja v takšnem zakonu in trpi.To je ravno zato,ker ji je takšen način obnašanja domač,je odsev doma in se v tem počuti varno,pa čeprav trpi.Saj dom večini predstavlja varnost,pa čeprav je v njem veliko nasilja.
Trditev,da je bil partner najprej dober,potem pa se je spremenil,je popolnoma nesmiselna.Saj se sploh nič ni spremenil,ampak je točno to,kakršnega si je ženska izbrala.Saj njen mož točno ustreza prepričanjem,kakršnega ima ženska o moških.To,da je takšen,kot njen oče,pa to samo dokazuje.

Vse,kar je treba,da se problem reši,je zavedati se ga.Ni dovolj le razumeti,potrebno je resnično zavedanje.Zavedati se je treba,da smo mi tisti,ki si s svojimi vzorci krojimo usodo in če želimo spremeniti usodo,se je treba zavedati vzorcev,po katerih razmišljamo.Tako nismo več sužnji neke slike o moških ali ženskah,temveč jim dopustimo,da so takšni,kot so.
Težava med moškimi in ženskami je ta,da smo poročeni s svojimi slikami ali idejami o partnerju in tako partnerju ne dopustimo,da bi bil to,kar v resnici je.
Potem se začne upiranje in prepiranje.
Če nihče noče spremeniti svoje slike o partnerju,je ta zveza obsojena na propad.Vendar se bodo iste težave ponavljale v naslednjem zakonu.
Če pa dopustimo,da se slike razblinijo,za kar pa potrebujemo konfliktne situacije,ki nam povedo,da tako naprej ne gre,lahko dosežemo harmonijo v sebi in s svetom.

Vem da je veliko deklet in zensk s podobnimi tezavami,ceprav dvomim da se jih veliko tako ponizuje in tako nizko pade kakor sem jaz.Tega me je sram,del mene sploh ne prizna da to delam-prosim za ljubezen,ki je ze vrsto let ni.In to cloveka,ki se ni sposoben z menoj normalno pogovarjat,kaj sele me imeti rad.
Obcodujem vse ki lahko naredijo ta korak.Veliko tezav sem premagala,vendar vedno bolj imam obcutek,da bo me ta pa pokopala.
Kako je mogoce,da sem z nekom,ki mu pomenim manj kot smet?
Nimam ponosa,tega tudi nikol nisem imela.Trpincena sem odkar se spomnim zase.
Mlada? Ne,pocutim se kot da mam najman 50 let.Se huje pa je,da verjamem v to,da nikoli ne bom imela dobrega fanta,ki bi imel mene rad.
HVALA VSEM ZA ODGOVORE IN LEPE BESEDE TER VSPODBUDO!

Nekje na dnu srca za sekundo vsake toliko casa zacutim, da sem vredna boljsega zivljenja. A kaj ko si dogodki sledijo tako, da je vse po starem, jaz pa sem brez moci to spremeniti, ker sama zelja ni dovolj. In tako se zacaran krog solz, alkohola, zanicevanja nadaljuje v neskoncnost!

Draga MANCA
Jaz naj bi bil moški pa imam podobne probleme kot ti, torej ni stvar v spolu ampak tako kot je rekel comp, stvar je v nama samima in najinih predstavah kaj si zasluživa. Ko sem se odvadil kajenja, sem nehal preko noči, dobesedno, ko se hočem znebit odvisnosti od neprimerne partnerke si pa govorim kako ne morem, pa je verjetno ista fora, droga ali cigareti ali alkohol ali odvisnost od človeka vse je v nas samih.
Morda bi bilo dobro, ko bi bil na med-u forum namenjen partnerstvu v krizi in reševanju medsebojnih odnosov, kjer bi svetovali eden drugemu iz lastnih izkušenj.
Če želiš mi lahko pošlješ mail in lep pozdrav ne obupaj ampak misli pozitivno! Duhec

Tvoj problem definitivno spada med odvisnosti, odvajanje je
tezko, se posebej zaradi sprejetih vzorcev iz mladosti.
Vendar MORAS poskusati, mlada si se in se lahko ujames
zivljenje….
Najprej si poskusi preurediti vrednostni sistem – ovrednoti sama
sebe glede na uspehe – in ne glede na mnenje partnerja….
Ne glede na tvojo nizko samopodobo (ki jo moras postopno pac
spremeniti) si NE ZASLUZIS nobenega slabega ravnanja.
Vedi, da lahko samo TI uredis svoje zivljenje, nihce ga ne bi zate,
Zato se loti AKCIJE.
Ce imas kam, odidi takoj. Po moznosti ne zavestno in ne podzavestno ne puscaj sporocil kam si sla.
Naredi nekaj zase – tecaj, solanje, sprememba zunanjosti –
pretrgaj (vsaj simbolicno) stare vzorce obnasanja….
Postavi se na lastne noge, bos videla, da sploh ni tezko…