težka pot

Spoštovani!

Stara sem 35 let in mati dveh otrok. Že nekaj let se skušam izvleči iz depresivnega stanja, čeprav si nočem priznat, da je to psihična težava. Začelo se je že 1993 leta. Pravzaprav se je začelo s telesnimi težavami. Ko sva z možem šla na sprehod se mi je stemnilo pred očmi, po vsem telesu se je pojavlo mravljinčenje in razbijanje srca, jaz pa sem se vsega tega tako vstrašila, da sem mislila, da je z mano konec – smrt, in žal se tega strahu še po devetih letih ne morem popolnoma otresti, če sem odkrita se je v zadnjih 4 tednih strah še bolj poglobil. Takrat, 1993 sem pristala v bolnišnici kjer so mi naredili vse mogoče preiskave vendar nič našli. Na koncu me je obiskala psihijatrinja in mi postavila dioagnozo neurosis.psihogene reakcije mi predpisala zdravila in me napotila na skupinsko terapijo in kasneje na mesečne terapije k njej, ki pa sem jih leta 1997 opustila, ker sem mislila da je težav konec. Vendar sem se pošteno zmotila, kajti težave so se zopet pojavile. Moram priznati, da jih zelo težko premagujem oz. mi sploh ne uspeva – strah je premočen in preveč se zapiram vase in v stanovanje. Mislim, da so moje težave nerešljive. Sem v bolniškem staležu že 4 teden in sploh ne vem kaj bo, ko bom morala nazaj na delovno mesto, saj sem prepričana, da ga ne zmorem opravljati. Najhuje pri vsem tem pa so spremljajoče bolečine nog, za katere zdravnik ni našel vzroka in vse za kar ne dobim odgovora oz. obrazložitve, me še bolj skrbi in strah da bom umrla postaja še večji. Res sem dobila zdravila Prozak vendar jih nočem jesti.

Prebrala sem vsa vprašanja na tej strani in odgovore in res je to kar pravi ene gospa, da mislim, da nihče nima tako hudih težav kot jaz.

Če mi lahko karkoli svetujeta vam bom hvaležna “sicer ne vem kako mi bo pomagalo” in lepa hvala, da ste prebrali moje pisanje.

Vzemite Prozak, verjemite strokovnim ljudem, ki vam želijo pomagat, kajti sedaj Prozak potrebujete. Ko boste rešila probleme, boste že dovolj močna in takrat lahko prekinete s Prozakom. Govorim iz lastnih izkušenj. Sedaj pa vas je preveč strah in strah dela…..
LP Nena

Draga Marija!
Pravite, da ste v stiski iz katere ne vidite nobene rešitve. Zavračate tudi strokovno pomoč, čeprav ste sama napisala, da vam je prejšnjič pomagalo in ste podobne težave s pomočjo strokovnih služb in terapije premagala.
Svetujem vam, da za začetek upoštevate terapijo, ki vam jo je predpisal zdravnik in vzamete zdravila. Tako boste ublažili hudo napetost in strah. Potem se poskusite odkrito pogovoriti z zdravnikom o vseh vaših strahovih, težavah, o odporu, ki ga čutite do zdravil in skupaj poskusita ugotoviti, kaj bi bilo za vas najbolje. Verjetno bi vam pomagala tudi ponovna vključitev v skupinsko ali vedenjsko kognitivno terapijo.
Ker vam je podobne težave enkrat že uspelo premagati, lahko koristno uporabite izkušnje in znanje, ki ste ga takrat pridobili tudi v tej situaciji. Šlo vam bo hiteje in lažje.
Lep pozdrav.