Včasih tako, drugič spet tako…
Sem Melita stara 24 let in pred tremi leti sem se spopadala z situacijsko depresijo. Strah me je bilo smrti…..dobivala sem panične napade….skratka groza, na samomor nisem nikdar pomislila, saj se z mislijo na smrt nisem mogla sprijazniti. Takrat sem imela fanta, ki mi je grozil, da me bo ubil, da nikoli ne bom srečna z drugim, da sem takšna in takšna, pred tem sem bila najbolj veselo bitje na svetu, nikoli nisem imela težav s psiho. Tega fanta sem pustila, ampak sem se komaj spopadala z depresijo, saj nikamor nisem upala.
Sedaj po treh letih sem se pobrala ampak se mi zdi da ne popolnoma, še vedno mi misli pobegnejo nazaj, kaj če pa se spet kaj takšnega pripreti. Bojim se da, bi izgubila nadzor nad seboj, kaj pa če mi se kaj obrne v glavi in naenkrat sem psihični bolnik. Tega se bojim. V času depresije se nisem zanemarjala, vedno sem bila “pošlihtana” – nekateri sploh niso vedeli kaj se dogaja z menoj.
Veliko dni imam zelo dobrih, včasih pa se pojavi kakšen grozen, posebej če je vreme bolj slabo. Takrat pa premlevam to stanje pred tremi leti. Sama sebi dopovedujem, da sedaj nimam takšnih težav kot sem imela takrat in da do tega ne bo prišlo kar tako na vsem lepem a ne? Potem pa mi spet neki škrat pravi, kaj pa če????
Kaj svetujete? Hvala vam za nasvete…
Draga Melita!
Ali poznate pregovor:”Kar te ne ubije, te naredi močnejšega?” S tem mislim, da nas vse izkušnje v življenju krepijo. Sami ste prebrodili kar hude težave in ste zato bogatejši za vsaj eno izkušnjo – če bi se kadarkoli podobno počutje ponovilo, to nikakor ne bo enako težko kot je že bilo. Sedaj veste kako je in kako se da pomagati. Močnejši in izkušenejši ste. Če se spomnite časa, ko ste se počutili zelo slabo, se boste verjetno spomnili, da do tega počutja ni prišlo zato, ker ste o tem razmišljali. Kadar vas zelo skrbi, da bi se depresija ponovila, se ta sigurno ne bo, saj se je ne da priklicati z mislimi. Prepričana sem, da se vam prvič depresija ni pojavila, ker ste o njej razmišljali. Imam prav?
S svojimi izkušnjami, ki jih imate z depresijo, se sprijaznite in jih sprejmite kot del svoje preteklosti. Veliko ste pretrpeli in se obenem veliko naučili. Sedaj veste, da se ne smete zapirati, ko vam je težko in da se morate zanesti predvsem nase, na tisto veselo Melito, ki je še vedno v vas. Poiščite jo spet in jo prikličite na dan. Noben človek vam tega ne sme vzeti. Fant, ki je tako grdo ravnal z vami, si vas ne zasluži. Njegove besede in dejanja skušajte pozabiti in vedite, da imajo ljudje, ki sami nalašč delajo škodo drugim, sami ogromno problemov, ki jih ne zanjo pravilno reševati. Skoncentrirajte se nase. Pojdite ven v družbo, privoščite si kaj!
Glede dobrih in slabih dni pa mislim takole – vsak ima kdaj slab dan. Na ljudi vpliva veliko stvari – vreme, luna, prehrana, okolica, dobro spanje, … Ko imate slab dan, se spomnite na zadnjega dobrega, ki ste ga imeli. In ne pozabite – za dežjem vedno pride sonce! Sploh pa temu lahko verjamete vi, ki ste že toliko naredili zase!
Lep pozdrav,
Barbara, Šent
Melita !
Lahko rečem, da je v vseh, ki smo kdaj doživeli kaj travmatičnega, strah, da se to ne bi ponovilo. To je po eni strani razumljivo,saj si nihče ne želi trpeti.
Zaradi tega strahu,se oseba največkrat zapre in tako prepreči,da bi se podobna situacija še kdaj dogodila.
Tudi tisti, ki so imeli kakšno razmerje in v tistem odnosu trpeli, se potem nekateri, kar odločijo za samsko življenje. Po eni strani je to res rešitev, drugi strani pa smo za marsikaj prikrajšani. Saj s tem nekako zanikamo življenje in zato tudi v sebi trpimo. Tisti strah je še vedno prisoten, čeprav bolj na podzavestni ravni.
Tako, da izogibanje življenju in novim izzivom, seveda ni rešitev.
To tudi sama čutiš, da nekoga potrebuješ, vendar ne veš, kako bo.
Tudi to veš, da se neki vzorci, v družini, ponavljajo iz generacije v generacijo. Da hčerka, katera je imela očeta za alkoholika, potem poišče tudi takšnega fanta, ki je podoben njenemu očetu. Mogoče ne zavestno, ampak podzavestno, saj ji je takšen fant, najbolj domač. Torej ustreza njenemu načinu razmišljanja in navad.
Pa vendar, obstaja rešitev, kako si zagotoviti in se rešiti strahu, da bi se take stvari ponavljale. Verjetno si tudi že slišala za rek : ” Če želiš spremeniti svet, moraš spremeniti sebe.”
Torej, če želiš biti 100 %, da takšnih fantov, kot si ga imela prej niti privlačila ne boš, moraš spremeniti sebe. Torej spremeniti svoj način razmišljanja in s tem tudi obnašanja.
Tisti fant, je bil le odsev tebe in ga nisi našla, le tako slučajno.
Lahko si srečna, da si imela to izkušnjo, pa čeprav je bila malce kruta, se lahko iz nje veliko naučiš. Res si veliko bogatejša.
Zdaj je čas, da uporabiš to izkušnjo, da se zaveš, kako si do zdaj razmišljala in kaj ti je prineslo takšno razmišljanje.
Zdaj je čas, da poskrbiš za svojo duhovno rast. Se začneš izobraževati in delati na sebi.
Vedno bolj, ko boš ozaveščala svoje misli, vedno močnejša se boš počutila in vedno več kontrole boš imela nad svojim življenjem.
Takšnih fantov, kot je bil tisti, pa niti opazila več ne boš, saj bodo se oni tebe že na daleč izognili.
Spoznavala boš čisto drugačne ljudi, takšne, ki bodo ti pokazali,da je življenje tudi lahko čudovito.
Vendar, začni pri sebi.
Hvala vama, res sta mi vlila ogromno poguma. Prav imata, globoko v sebi pa vem in ne bom si dovolila, da me v bodočnosti premaga kakšna depresija.
RES ISKRENO HVALA, želim vama velko osebne in poslovne sreče. Kako lepo je ko sodeluješ z ljudmi kot sta vidva.
Forum je zaprt za komentiranje.