Pred kratkim diagnosticirana
Spoštovani,
sem vam pisala že malo prej ampak je naneslo za cel roman, tako, da sem prvotnega zbrisala in se odločila napisati še eno – krajše sporočilo. Na kratko – sem 28 letna ženska, pred nekaj tedni sem tudi uradno bila popredalčkana (kar sem sicer slutila že dolgo) v diagnozo čustveno neuravnovešena osebnostna motnja (prej sem imela diagnozo ponavljajoča se depresivna motnja). Ne bom se pretirano razpisala, ker vse že sama prežvekujem že kar nekaj časa – je pa bilo vsega: neznosna in vedno prisotna notranja praznina in konstantna bolečina, čustveni tobogan, napadi besa (ki ga – na srečo drugih in mojo nesrečo sicer tlačim in obračam navznoter), samodestrukcija, ljubosumje, idealizacija in razvrednotenje, 99% časa prisotna depersonalizacija/derealizacija oz. disociacija – vse to posledica čustvene, psihične zlorabe v otroštvu. Zadnja štiri leta sem (z vmesnimi presledki – zaradi finančne nestabilnosti) bila v procesu pri odlični psihodinamski psihoterapevtki vendar sem (spet, zaradi financ) zaključila proces. Mislim, da mi kljub prekinitvi terapije gre kar solidno. Kakršnihkoli psihiatričnih zdravil ne jemljem, ker jih ne želim več.
Zanima me dvoje:
– Ali je kakršnakoli možnost terapije na koncesijo? Poznate morda koga, ki opravlja terapijo na napotnico (v Ljubljani)? Bi jo potrebovala, vendar je zame tudi 10 evrov na terapevtsko uro preveč (zato sprašujem, če je kjerkoli možnost kocesije). Se pa zavedam in poznam, kakšne so razmere glede psihoterapevtskega dela v Sloveniji, vendar vprašati ni greh.
– Kaj lahko še sama naredim za napredek? Poleg tega, da skušam paziti na strukturo vsakdana (vsak dan tečem, pazim na zdravo prehrano, vadim čuječnost) tudi redno pišem – se mi zdi, da pomaga in da je tudi to eden izmed načinov, s katerim se da sprocesirati travme. Zelo pomagajo tudi kakšne prizemljitvene vaje, ki obrnejo pozornost na telo in čutenje le-tega. In pa seveda delo na samosprejemanju in razvijanju lastne osebnosti. In ljubezn in nežnost do sebe…
Je resnično naporno, toliko energije gre v za čustvena premetavanja, da se je komaj kaj najde za vsakodnevno funkcioniranje. Vendar voljo pa imam 🙂
Najlepša hvala in lep pozdrav!
Spoštovani,
najprej bi res pozdravil in poudaril pomembnost tega, kar ste sami odlično napisali – da imate voljo, vsakodnevno rutino, se poslužujete vaj za pomirjanje in sproščanje … To se mi zdi izjemno pomembno predvsem zaradi pomena strukture in stabilnosti, ki jo prinaša struktura v življenju. Glede tega bi vam rekel kar tako naprej in upam, da bo nivo volje in motivacije rasel, da bo prostora za osebnostno rast čimveč. Kaj narediti za napredek je subjektivno vprašanje, v smislu, kaj vi dojemate kot napredek.
Mislim, da z ukvarjanjem s samim sabo, razširiti obseg vaj za samopomoč in delati na kvaliteti in stabilnosti življenjskega sloga lahko doprinese neke spremembe. Mislim pa tudi, da so slednje povezane tudi s korenito in učinkovito predelavo vaših čustvenih vsebin, travm, psihičnega dogajanja. In v tem oziru bi vas opogumil za ponovni začetek terapevtskega procesa. Razumem, da je finančna stiska velik faktor glede terapije in tukaj najbolje sami presojate, kako boste razpolagali z viri, ki jih imate.
Ena možnost je tudi terapija na koncesijo, kar ima svoje prednosti in omejitve. Le-te so verjetno postopek, kako priti do terapije; najbolje bi bilo, da se obrnete na osebnega zdravnika/co in odprite temo psihoterapije, saj vam lahko napiše napotnico. Ne vem, ali bo presodila o napotitvi k psihiatru ali kliničnemu psihologu. Pomembno se mi zdi, da je ta oseba tudi psihoterapevt, da izvaja psihoterapijo in da vam lahko omogoči redno in toliko časa trajajočo terapijo, kot jo potrebujete. Tukaj bi vam svetoval tudi potrpežljivost, saj se zna zgoditi, da so v določenih ambulantah čakalne vrste, prav tako je vprašanje, koliko lahko sami izberete terapevta kliničnega psihologa/psihiatra.
Glede na to, da voljo imate in da imate veliko stvari ozaveščenih (in verjetno tudi že predelanih), bi vam svetoval, da to vzamete za motivacijo pri iskanju učinkovite pomoči. Kajti z uspešno terapijo se tudi možnosti za to, da ne boste porabili vse energije zaradi čustvenih pretresov, lahko poveča in s tem boste lahko več energije posvetili tudi drugim stvarem v življenju.
Lep in prijeten pozdrav,
Parov Anzelc
Najlepša hvala za vaš odgovor!
Lep večer
Poskusi priti do dr. Mojce Z. Dernovšek.
Dela tukaj:
http://www.psih-klinika.si/strokovne-enote/center-za-izvenbolnisnicno-psihiatrijo/
Drugače pa sodeluje tudi na sosednjem forumu o MOM za svojce.
Super, hvala za informacijo, momovka!
Forum je zaprt za komentiranje.