Brez upanja?

Živjo vsem.
Sem malo prebirala forum, pa bom kar odprla novo temo. Muči me veliko stvari, ena izmed teh je prav gotovo življenje v naši slo državici. Če sem imela pred 1 letom še kanček upanja, ga sedaj nimam več. Očitno je prišel tisti dead line, ko moram res nekaj narediti, da sama sebe ne pokopljem v žalosti in bedi. Namreč, moja dolgoletna želja je, da se preselim. Poizkusim nekaj novega. Vedno me je interesirala ZDA (obala). Tudi Avstralija. Pa so mi vedno bližnji govorili, da je nemogoče. Da rabim osnovni znesek, da vsaj kam odpotujem. Torej, želje sem zaprla nekam daleč stran. Potem se menim z nekom, ko mi razloži, da če si rihtaš delo in odhod v tujino preko agencije, se le po domače povedano “nategneš”. Zadnje čase poslušam dialoge v smislu, naj bom vesela, da živim, imam streho nad glavo in službo. Ok, super, sem vse vesela ampak kje pa so moje želje? Je res tako nemogoče, da spakiram vsaj za nekaj mesecev in grem? Cenim vse tiste, ki pišete svoje izkušnje, ko ste spakirali in si upali reskirati. Jaz iz vseh strani samo poslušam, kako je to nemogoče. Torej, kje sploh začeti? Kako si sploh nabrati nekih informacij? Kar sem prebirala po netu, se tudi meni zdi zelo zakomplicirano. Mogoče tudi zaradi tega, ker nimam nekega doktorata. Na jeziku, da bi se ga tekoče naučila bi tudi potrebovala še nekaj časa. Tudi mlada nisem več toliko, da bi lahko reskirala v nedogled. In naj se kar vdam v usodo? Bom vesela kakega od vas, če se mi oglasi, da vsaj malo pokramljamo. Me mogoče potolaži, zakaj je nemogoče. Ali pa mi da vsaj kanček upanja. kot pravim, sem čisto 100% laik na tem področju. Niti ne vem kako narediti prvi korak…

Pozdravljena

Naj ti na hitro orisem svojo zgodbo.
Ko sem se odpravljal v tujino sem bil star 32 let. imel sem izobrazbo iz FPP-ja s katero ni nobene koristi, ce ti oce ne sedi v nadzornem svetu multinacionalke.
Bil sem brezposelen ze dolgo casa, z izkusnjami v pedagogiki. Iskal sem kakrsnokoli delo, vendar so mi bila vsa vrata povsod zaprta. tudi na komunali,…, skratka povsod.
nasel sem agencijo preko katere sem odsel v tujino kot varuska. po slabem letu sem ostal brez dela dalec od doma. zivel sem pri prijateljih tri tedne, nakar sem nasel delo cistilca. to delo sem obdrzal tri mesece, oziroma dokler nisem nasel boljse sluzbe.
sedaj sem zaposlen v solstvu z izjemno placo. kopujem hiso, saj se v rodno domovino ne vrnem vec in komaj cakam da postanem tu drzavljan (kar bo cez priblizno dve leti).
v sloveniji nihce ne ceni znanja, kaj sele pripravljenosti do dela.
ne vem, morda imam sam le sreco. morda pa je tu res veliko lazje ce nekaj znas.
ni pa vse enostavno v tujini. to ti pa pravim zaradi tega da ne bi mislila kako se tukaj cedita med in mleko. se ne. si pa vsaj cenjen v koliko pokazes interes.
domovino sem pa zapustil od danes na jutri, brez predhodno polne denarnice. v bistvu sem odsel le s slabimi 300 evri v zepu.

Kaj bomo lahko mi sli kdaj nazaj na Stajersko ali nam Slovenci se vedno ne dovolijo?

Kaj te majo sedaj tam ali delajo tam?