osebna kriza

O sebi mislim da sem čustveni invalid. To ima veliko povezavo z življenjem s starši in predolgo iskanje
dela že 4 leta, Sem že kar v 30 letih starosti. Vedno jim moram povedati kam grem in kdaj bom približno doma če grem kam ven. Počutim se kar izgubljeno, čudaško in tako kot da bi brezciljno tavala po temi.
Večinoma preživim doma in nekaj pomagam tudi pri gospodinjskih delih. Enostavno mislim da me nočejo nikjer vzeti v službo. Določene stvari se mi zdijo kar pretežke primer strežba ali delo prodajalke. Žal celo življenje ne mislim opravljati prostovoljno delo kot to počnem trenutno. Potrebujem pomoč da se izmažem iz take situacije,

Živjo!

Meni osebno se zdi super, da se zavedaš svojih težav in da jih probaš rešit. Neodvisnost, predvsem žal finančna, je pomojem prava pot do “svobode”. Tko da, če le lahko, zagrabi vsakakršno delo, ki ti bo omogočena, za redno plačilo. Katerokoli. Če ne drugega, zaradi izkušnje. Potem lahko naprej študiraš, ali je delo primerno zate.

Pozdravljena, mmujj.

Kar ste opisala predstavlja več različnih vrst težav, ki so med sabo ločene; od zaposlitve, pa do odnosa s starši in vaših notranjih občutkov. Reševanje vsega tega naenkrat je morda prevelik zalogaj za začetek. Morda bi se bilo smiselno vprašati, kaj vas ta trenutek najbolj obremenjuje – kaj je po vašem občutku največji problem ta trenutek? Namreč postaviti prioritete glede težav in predvsem reševanje le-teh postopoma lahko morda vnese nekaj jasnosti in preglednosti – morda ravno glede vašega občutka izgubljenosti?

Predvsem pa se sprašujem, kaj vas motivira? Ko ste napisali, da brezciljno tavate po temi, se mi je porodilo vprašanje, kaj vas zanima? Kakšno delo bi opravljali? To, da se vam nekatera dela zdijo pretežka, je lahko povezano tudi s tem, da so to za vas mogoče dela, ki vas demotivirajo. Pri vsem tem pa se je potrebno zavedati, da sta motivacija za delo in volja do dela (psihološka) nagrada po opravljenem delu in ne nekaj, kar je v nas samo po sebi, predno se lotimo dela.

Zakaj imate občutek, da ste čustveni invalid? Kaj se sicer dogaja z vašimi občutki? Če odmislite situacijo, ki ste jo opisali, kako se počutite? Kaj se dogaja znotraj vas?

Lep pozdrav,

Parov Anzelc
______________________