ŽIVLJENJE V TUJINI?

Tudi mene mika življenje nekje v tujini. Samo nemogoče, ne morem kar zapustiti vsega tukaj. No res da imam šele 18 let. Samo starši npr. umrejo če grem v Avstralijo ali Ameriko. Kako se vi s tem ubadate???

tut jst vse bolj premišljujem o tem. res je, da sem tik pred diplomo, ampak mi je vseeno mal tezko. rada bi sla v ZDA. ce ne drugace na kaksno prakso, da se kaj naucim, naberem koristne izkusnje, da bom morda potem tukaj lazje dobila sluzbo. sicer bi rada tam ostala dalj casa, samo ne vem kako bi se to izslo, ker imajo zdej ful tezke pogoje za vize. a imaš kakšnega sorodnika ali prijatelja v ZDA ali avstraliji? v takem primeru bi ti bilo sigurno lazje, tvojim staršem prav tako. res je tezko kar naenkrat it in pol nikoli vec prit nazaj, zato je mogoče lažje, če greš najprej samo za nekaj časa.

Živjo !

Tudi jaz sem se odločil da grem čez nekaj let v tujino. In sicer na Nizozemsko. Res da je marsikoga tega strah a “otroci” moramo nekega dne od doma, četudi v tujino. Če je tvoj cilj oditi nekje v tujino, potem se potrudi da to tudi uspe. V življenju je mnogo drugih skrbi, ne pa le smrt staršev. Seveda sem enkrat načel tudi jaz to temo doma in so mi starši dobro povedali, pojdi kamorkoli si želiš, ne glede na to koliko boš oddaljen od svojega domačega kraja samo da boš srečen, da si boš ustvaril družino tam nekje, imel boš svoje probleme kar je tudi normalno. Njihova smrt pa naj me ne skrbi toliko, saj tudi ko jaz odidem ne bodo ostali sami.
Seveda pa bom redno prihajal na obiske in jih tudi povabil v moj dom.

Ana, brez skrbi, kar pogumno na pot. Imaš kakšen kraj še posebej v mislih?

Lep pozdrav, Pavle

P.S.: Prav lepo je spoznati še nekoga ki si želi oditi v tujino, bomo zdaj malo debate tolkli.

oj!
moram vam povedati da me je ta naslov razveselil, ker tudi jaz razmisljam in si zelim ziveti v tujini. res rada bi sla v Francijo. zato me zanima, kaksen je razlog da greste vi tja (morda poroka,…)! lep pozdrav

…se ena taka ….čeprav jaz nevem če bi stalno zivela v tujini…bi pa šla na kaksno prostovoljno delo ..za par mesecev recimo… ampak problem pri meni je…po domače povedano nimam jajc…mene je kar strah..kako se bom znašla..koga bom poznala… noro…vleče me pa na “fertik”

Ima kdo podobne občutke’?

tud mene je strah, sam ce si neki res zelis tud strah premagas.sicer pa ni problem it s ksno prjatlco, al pa kej tazga. sej ni problem, pomoje!!pa vsaj na zacetku ksnga poznas!tud mene bi blo strah. sam mam tud neo tolk odstekano:)) frendico, da bi sle skupi!tko da…. a si ze kj nasla (ksn prostovoln del al pa kej tazga).cao

Ah sej ni to tak hudič znajti se, samo ne sme te kar naenkrat panika dobiti ko stopiš iz letala na letališče v kraj kjer si prispel in misliš ostati. Se spomnim ko je sestrična šla v Kanado (v Vancouver), pa ni še nikoli bila tam prej.Celo v zadnjih dveh mesecih nosečnosti je bila, ko je prišla in se je čisto lepo znašla, poiskala si je stanovanje še isti teden ko je prišla, medtem je bivala v motelu, celo službo je še isti mesec dobila. Mah,sej mal se je pa treba v življenju znajti, če ne kot pravimo po domače “pofilamo” takoj.

Lep dan želim , Pavle

Tinkara…ja glede prijateljic sem ze razmisljala…ampak nobene ne vleče v tujino..tudi na prostovoljno delo ne…(ki ga zaenkrat nisem še nasla…ampak vem da se da)…Ja..če bi sla kam..bi verjetno vzela kaksno sopotnico s seboj…vsaj prvič…

Pavle tebi pa hvala za vzpodbudne besede…saj problem pri meni je panika…takoj me zagrabi…noro…tud z letalom še nisem letela tako da bi bil že to napredek…res… vleče me pa tako…da mi gre včasih (vem da se bo smešno slisalo) kar na jok…

Pa lep pozdrav vsem!!!

Strinjam se s Pavletom – treba je najti nekaj poguma, potem pa se clovek nekako znajde in navadno sam sebe preseneti. Saj pravijo : kjer je volja tam je pot.
Vem, kako se pocutis, Ana. Odlociti se bos morala pac sama, a drugace ne gre, ni enostavno, a je vredno probati… Jaz sem prvic odsla iz Slovenije pred vec kot 13 leti, sama in bil je to moj prvi polet!

Vsem, ki prebirate tele strani, en lep pozdrav!

En lep pozdrav vsem !

Res je Tina, ta stari pregovor bo vedno veljal. Malo poguma in potem človek nekako že po prvem uspešnem koraku dobi več samozavesti in pomisli na vse prej kot na strah.

Ana -morda pa bo še toliko bolje, če recimo vprašaš nekoga prav tu na forumu, ki se je odselil in kako je vse potekalo,ko boš dobila od različnih ljudi informacije potem boš nekako že toliko podrobneje čutila stvar. Sicer pa, mislim da nisi ti čisto nič slabša od koga drugega, boš videla da bo šlo. Konec koncev tudi jaz bom nekega dne odšel, pa res niti malo ne mislim na strah, sej bo si pravim. Tudi jaz mislim da nisem nič slabši od marsikoga drugega, da se nebi znal znajti.

Toliko za zdaj,in čim manj strahu prosim.

Lep pozdrav, Pavle

Ocitno si kar nekaj ljudi zeli ven, hkrati vsa je pa strah. Nocem vas se bolj prestrasiti, hkrati pa vas moram postaviti na trdna tla. Ce vas je strah se predno oddidete, potem raje ostanite doma. Svet je povsod neprizanesljiv do tujcev. Veliko tezje se je uveljaviti v tujini kot doma (govorim iz lastnih izkusenj). Ce hocete uspeti v tujini, morate imeti ogromno samozavesti, dovolj delovnih izkusenj, odprto glavo za druge kulture in ogromno poguma. Takoj, ko stopite z letala, se morate prilagoditi lokalni mentaliteti in se morate “zliti” z okolico. Aja, pozabil sem omeniti, da morate temeljito obvladati vsaj enega od svetovnih jezikov, ce se le da lokalnega (ali pa ga vsaj razumete in lahko odgovarjate npr. v anglescini).

Ce imate kaksna bolj detajlna vprasanja, kar vprasajte! Pa veliko srece…

Res je Klaus, se popolnoma strinjam z vami. Sam sem se trdno odločil, da se preselim nekega dne na Nizozemsko in čedalje bolj stremim k temu.Zaenkrat še študiram.
Nekaj pa bi vas še rad vprašal, ko že ravno obiskujete veliko ta forum.Kako dolgo ste iskali stanovanje ko ste prišli v Kanado? Slišal sem že da je moč najti stanovanje tudi preko interneta. Morda bom tudi jaz poskusil na takšen način, ali pa kot je to storila moja sestrična ko je šla v Vancouver,ko je prispela je bila nekaj časa v motelu,mislim da okoli 4 dni, medtem časom pa je poiskala stanovanje preko časopisa v oglasu. Kako ste vi urejali to zadevo?
Kakor sem slišal od veliko ljudi na Nizozemskem, ni težko najti stanovanja.

Za vse informacije se vam vnaprej zahvaljujem.

LP, Pavle

Stanovanja ni tezko najti. So pa draga tudi za slovenske razmere. Najemnina za enosobno stanovanje (ena spalnica) v downtownu Vancouvra je orkog $1,800 – 2,000 na mesec + elektrika + telefon +….. Dlje kot gres ven iz mesta, ceneje je, zato se pa potem vozis kar nekaj casa v mesto (a bi se npr. lahko vozil iz Ajdovscine v Ljubljano vsak dan v sluzbo???). Aja, za nekatera stanovanja rabis reference, ki pa jih lahko dobis samo, ce si prej nekje najemal. Kljuc 22….

Hojla. moram reči, da sem našla veliko odgovorov na tvoje vprašanje pa niti eden ni bil podoben mojemu. jaz kar grem, me piči, pa grem. Ne razmišljam, malo se pozanimam koliko denarja rabim, pa zaščitna cepljenja in letalska karta….to je to. Kar se tiče selitve v tujino, je bolje da o tem ne razmišljaš kot o nečem definitivnem, ampak kot da greš na izlet za par mesecev in ce ti je všeč, ostaneš. Še vedno se lahko vrneš nazaj. Kar se tiče potovanj pa moje izkušnje kažejo, da se lahko povsod znajdeš tudi če ne znaš jezika…Moj moto:MAŠI RUKAMA. Vse se da. Najbolje je, da ko prideš na letališče, poiščeš informacije, ali pa že prej klepetaš na avion z sopotniki in stevardesami. kaj vse zveš in vedno so veseli, če te kaj zanima. Sicer te prvi teden nategujejo na vsakem koraku kot idiota, potem se pa navadiš na vse. Pa probaj najti koga za sopotnika, vsaj prvič…..najbolje je, če greš na Erazma na Trubarjevo v LJ, ali pa na ŠOU v Mednarodno pisarno ali pa na STA pri Metalki, pozanimaj se tudi za štipendije na mednarodnih organizacijah……Upam, da ti bo uspelo.
lp marta

lep pozdravček vsem!
tudi jaz si želim živeti v tujini. najraje v jv aziji. delala bi v kakšnem mednarodnem podjetju, najraje z lokalnimi prebivalci.
na žalost pa sem do sedaj našla le prostovoljne organizacije, pri katerih je delo omejeno, pa še plačati moraš vse, razen bivanja in hrane. ker sem zaposlena in razmišljam nekoliko v naprej, mi to na žalost ne zadošča. saj za to obdobje ne potrebujem veliko, ne bi pa bila rada čez nekaj časa v breme družini in prijateljem…

uživajte!

Da dodam se jaz svoj loncek…..

V ponedeljek bo mesec dni odkar sem zapustila Slovenijo…..za vedno. Preselila sem se v ZDA (srednji zahod). Preden sem odsla se mi je po glavi motalo toliko vprasanj…kako bo, kako se bodo pocutili moji doma in prijateli, kako se bom pocutila jaz, stran od doma, kjer sem prezivela 36 let.

Nimam domotozja, vsaj za zdaj ne…res pa je, da sem imela vzrok za mojo selitev (poroka, druzina, otroci) in moje doma slisim vsak teden, komuniciramo po internetu…..upam le, da se kaj hudega ne zgodi in jaz ne bom zmozna biti tam ob tem trenutku.

Ne glede kaksen je vas namen za selitev…studij, sluzba, poroka ali samo radovednost in sprememba…..mislim, da je vredno probati…..vedno se lahko vrnete domov, na pocitnice, na obisk ali za stalno.

lp

s

Tale forum se odkril povsem slucajno in moram priznat, da pred selitvijo nisem veliko razmisljal o tem, da bi sel zivet drugam. Potovanja ja, ne pa da bi se kar odselil. Potem pa je tako naneslo, da sem spoznal dekle iz Finske. Nekaj casa sva se obiskovala, ko pa so mi posli prihranki, sem ugotovil, da bi bilo ceneje, ce se kar preselim. Ona je bila se na faksu, jaz pa sem svobodni novinar, tako da mi je prakticno vseeno kje pisem.

In dejansko nisva mela nobenga dolgorocnega plana. Vedel sem, da bi rad bil z njo in to je blo vse. Sele po tem, ko sem se trdno odlocil, sem zacel sprasevat kaj vse potrebujem za selitev in potem je slo vse sproti. Tezav je bilo kar precej – birokracija je povsod ista – in direktno povem, da bi ze zdavnaj obupal, ce ne bi slo za iskreno ljubezen. Sem imel pa veliko sreco. Prve pol leta s sluzbo ni bilo nic, finscina je pa tako cuden jezeik, da ga se zdaj, po treh letih, ne obvladam dovolj. No, potem sem dobil priporocilo fanta zenine prijateljice, ki se je na Finsko preselil iz Anglije, in dobil sluzbo v Finski racunalniuski firmi, ki pa ima podruznice po svetu, kar pomeni, da je bil uradni jezik znotraj firme anglescina. Slaba stran tega je bila, da sem povsem opustil ucenje finscine, ker je nisem nujno rabil. Pri vsakdanjih stvareh vsi dovolj znajo angelsko, da se zmenis, uradniski jezik je pa itak tako kompliciran, da se v slovenscini ne razumem vsega. Po dveh letih je tudi to firmo doletela recesija in sem se s 30-timi sodelavci ostal na cesti. K sreci se je medtem zena zaposlila, jaz pa nekaj malega prispevam s clanki, ki jih redno pisem za slovenske medije.

Drzi, da vec ko poslusas zgodbic o birokratskih tezavah, bolj ti zbija pogum, zato je najbolje kar vzet pod pod noge in ‘prekoraciti most, ko prides do njega’. Preden sem se porocil sem zivel pri zeni doma, potem sva najela stanovanje, kasneje sva kupila svojega na kredit, ki sem ga mimogrede dobil, saj sem imel dobro sluzbo. Potem pa sva imela spet sreco, da je zena podedovala dovolj denarja, da sva lahko na hitro odplacala kredit in je stanovanje zdaj najino. Ko imas enkrat temelje, pa ni vec tak problem.

Sicer pa je Finska izredno socialna drzava, ki lepo skrbi za drzavljane, posebno mlade druzine imajo veliko ugodnosti.

Seveda pa ni lahko zivet tako dalec od doma. Razen zene in njenih prijateljev, ne poznam veliko drugih ljudi. Zato se zanasam na internet, prek katerga sem lahko v dnevnem stiku z domovino. Med poletjem pa tudi prideva v Slovenijo vsaj za 14 dni. K sreci je navdusena nad Slovenijo in mi pomaga na novo odkrivat domovino in njene lepote, ki jih zdaj poskusam gledat skozi njene oci.

Ne vem pa ce bova ostala tukaj. Ce ne bi bila takrat se v soli in bi jaz imel v Sloveniji stalno sluzbo, bi verjetno ona prisla k meni. Mogoce bova enkrat kasneje sla v kaksno tretjo drzavo. Sva se pa ze odlocila, da prideva v penzijo v Slovenijo, ce bodo le razmere dovoljevale, saj nimam pojma kaksen bo takrat svet.

Je pa prav gotovo dobro prej potovat in si izbrano drzavo vsaj ogledat v dveh nasportnih letnih casih in iz prve roke spoznat ljudi, razmere in okolje. Vsak ima lastne predstave o neki dezeli, ki pa se redko skladajo z realnostjo.

Pa se nekaj. Sam zivim v manjsem mestu (100.000 prebivalcev), ki je nekje peto po velikosti. Dolocene stvari bi bile v Helsinkih res lazje in glede na to, da sem Ljubljancan pogresam udobnost velemesta. Po drugi strani pa so tukaj stanarine in cene stanovanj neprimerno nizje, da o dostopnosti niti ne govorim. Osebno mi je tukaj bolj vsec, kot v Helsinkih, ker sem bolj mirne narave in mi nocno zivljenje ne pomeni dosti. Kar se sluzbe tice je res manj izbire (vsaj kar se racunalnistva tice), kot recimo v Helsinkih, je pa tudi manj konkurence in zahteve morda niso tako visoke. In ce nisi izbircen, se delo najde povsod. Vedno kje potrebujejo koga, ki bi recimo kaj cistil ali raznasal. Odvisno pac kako na tesno si z denarjem.

Glede vize oz. bivalnega dovoljenja: Finska je zelo stroga glede tega in prakticno ni mogoce dobit delavne vize, ce nimas v naprej zmenjene sluzbe. Druga moznost je, da si porocen z drzavljanom Finske, ker v tem primeru dobis delavno in bivalno vizo hkrati. Verjetno je najbolj ugodno, ce najprej studiras v izbrani drzavi in takrat navezes stike za sluzbo. Niso pa vse drzave tako nastrojene do tujcev. Kolega je recimo dal prosnjo za Avstralijo, kjer iscejo tujo delavno silo in dobis kar seznam poklicev, ki so najbolj iskani. Visje, kot je tvoj poklic na seznamu, vec imas moznosti, da ti prosnjo ugodijo. Peki so recimo bili lani najbolj iskan poklic v Avstraliji, kar pomeni, da ce si izucen pek, imas velike moznosti, da dobis vsa dovoljenja za zivljenje v Avstraliji. 🙂

ah, se glede starsev…
Mama je najtezje sprejela moj odhod, ampak sta me oba od zacetka podpirala, ker sta videla, da mi doma ni blo lahko in sta mi zelela, da bom srecen. Verjetno je drugace, ce si edinec, saj imam se mlajso sestro, ki je sicer sla v lastno stanovanje kmalu po tem, ko sem se odselil, ampak je le v istem mestu.

No, pa hec je bil tud v tem, da sem pred tem resno razmisljal o Juzni Ameriki, kamor naj bi se sel potepat za 3 mesece, potem pa me je pot zanesla na Finsko. In lahko si mislite, da se je mama tolazila, ces bolje Finska, kot Juzna Amerika. 🙂

Sicer pa saj imajo povsod telefone in internet, tako da lahko ostanes v stiku bolj, kot kadarkoli prej. Ce se mi zahoce, lahko poslusam prek interneta slovenski radio, gledam TV dnevnik, berem casopise in novice… Edino kar mi pa res manjka je knjiznica.

Upam, da je kdo kaj potegnil iz mojih izkusenj. 🙂

Zivjo!

Jaz sem ze nekaj casa na Svedskem in ti lahko morda pomagam, da bos malo manj pogresal slovenske knjige. Poglej si tole:

En lep pozdrav iz Stockholma,

Ursa.

Hvala za link, ceprav ga ze poznam in pridno pobiram zanimive knjige. 🙂