Kako naj se popravim?
Pozdravljeni!
Že nekaj časa razmišljam, da bi misli, ki se mi nenehoma motajo po glavi, zapisala na forum. Gre za to, da sem zadnje čase čedalje bolj obupana. Občutim sram, krivdo in razočaranje. Takoj, ko imam nekoliko več časa za premišljevanje (ponoči npr), sem sama nase jezna in razočarana, ker sem to, kar sem. Neumna, plehka, naivna, grda pa še kaj bi se našlo. Ne zmorem obdržati prijateljev oz oseb, s katerimi se družim. Že od konca OŠ se mi dogaja, da vsako leto ali pa na 2 leti zamenjam družbo. Ljudje se enostavno oddaljijo od mene, čutim, da me ne želijo v svoji bližini ali pa mi to nazorno pokažejo (me ignorirajo, ko sem zraven). Ravno nekaj dni nazaj mi je družba, s katero se družim na faxu namignila, da me nočejo več v svoji bližini. “Prijateljica” je pričela delati čudne grimase, ko sem nekaj govorila pa tudi nekoliko ostro spraševala me je,kdaj ji bom prinesla XY stvar (že dolgo nazaj sem ji rekla,da ji bom,ČE BOM dobila odvečno XY, podarila nekaj le te).
Kakšen mesec ali dva nazaj pa sem se pričela družiti tudi z neko sošolko in sva se kar zbližali (isti hobiji, razmišljanje in podobno), ampak se tako bojim, da bo isto. Vedno je bilo.
Sprašujem se , kaj je narobe z menoj? Že res, da imam napake (saj jih imamo vsi), ampak vztrajno iščem napake, ki bi jih lahko odpravila, da bi bila ljudem prijetna in me ne bi po določenem času odpisali. Kaj naj storim? Kako naj se popravim?
Poglej,
mislim, da si nekoliko preveč občutljiva.Preveč se ukvarjaš sama s sabo in s tem, kako te vidijo drugi.
Delaj in obnašaj se tako, kot je všeč tebi in ne drugim.Seveda ob upoštevanju nekih družbenih norm, se razume.
Ko govoriš o prijateljici, ki je delala čudne grimase: kaj pa če je ona ljubosumna, ker vidi, da se družiš z ono drugo punco- sošolko? Uživaj v druženju s to sošolko, če ti je všeč. In ne premišljuj o tem, kaj bo, če bo, ko bo….. ampak se dobro imej tukaj in zdaj.
Predvidevam, da si še mlado dekle-v življenju boš spoznala mnogo različnih ljudi in verjemi, da nikoli, ampak res nikoli, ne boš vsem všeč, ker je to nemogoče. Ampak to ni tvoj problem, ti si taka, kot si. Če te sprejmejo OK, če ne, se ne splača sekirati, pojdi naprej. Ker ravno to, da tako vztrajno iščeš svoje napake in želiš ugajati drugim, te dela drugačno, kot si- torej nisi to več ti, ampak nek približek tega, kar misliš, da bi drugim bilo povšeči.To pa ni to!
Torej: bodi to kar si!
Saj ni nujno, da je s teboj kaj “narobe”. Lahko je tudi s kom drugim kaj narobe. Lahko, da z nobenim ni narobe nič, se pač niste ujeli. Ne bi bilo slabo, če bi bila strup kaj odgovorila, ko ti je tako lepo odgovoril/a. Kaj še drugega čutiš razen sramu, krivde in razočaranja? Kaj si čutila prej? Gotovo imaš dobre lastnosti.
Prijateljstva, tista prava ali manj prava ostanejo in grejo, to ni nič nenavadnega, vsekakor je nenavadno, da se družba konstantno menjuje na 2 leti? Imam prav? Upam, da sem vas prav razumela…
Ponavadi je to tisto obdobje, ko se pričnemo počutiti sproščene, ko se zaupanje kvalitetno gradi… Vprašanje je, če ni ravno ta prijateljica ki je delala “grimase” bila dovolj sproščena, da je bila ona ona? Razumete kaj želim reči? Morda ni nič narobe s samimi prijateljstvi, morda je napačna interpretacija dejanj?
Včasih se da ogromno rešiti s preprostimi pogovori ali vprašanji. Presenečeni boste, koliko odgovorov boste dobili in kaj vse se lahko reši na popolnoma preprost način…
Pogumno, povejte kaj čutite in česa se bojite, tudi prijateljem. Prepričana sem, da ne želijo vsi zbežati od vas.
Sporočite kako napredujete.
Lep večer, F.Tadeja
Forum je zaprt za komentiranje.