tosemjaz

Pozdravljeni,

upam, da boste prebrali moje spročilo in mi poskusili odgovoriti na vprašanja.
Stara sem 28let in ne znam kontrolirati svojih čustev. Kdaj in kdaj me tako vrže iz tira, to ponavadi, kadar sem s partnerjem, da sem mu sposobna reči najbolj zlobne stvari. Ne vem od kod se v meni nabere toliko sovraštva? Zakaj, če ga pa ljubim? Po navadi se to zgodi, ko se nekaj skregava, in on tako butasto argumentira, se zagovarja, da mi dvigne pritisk in čez čas eksplodiram. Ne vem, kako naj takrat brzdam svoj izbruh jeze, ker ga samo prizadanem. V bistvu je tako, da ko prideva do neke točke, kjer nastopi trenje – nestrinjanje, mu poskusim obrazložiti in on tega ne razume ali se tako dela – mu še enkrat ponovim – včasih imam vtis, da kot da bi govorila drug jezik, potem pa mi dopizdi in popi***. Hočem pač reči, da se mi zdi kot da me preverja, kako dobre živce imam in potem ko mi dvigne pokrov, mi to non stop očita. Gre se za malenkosti, a meni recimo te stvari pomenijo ogromno. Navedla bom samo primer. Bolnemu otroku ni nadel kape, ko ga je peljal zdravniku, sebi pa. In njemu se ne zdi nič takega, da je brez kape, saj ima kapuco. In potem ko mu poskusim lepo dopovedat, da to ni prav, saj je prehlajen in nima dolgih laskov, ter zunaj je ničla, da sebi jo je nadel, mi odvrne, ja in? in še in še je takih zgodb. v bistvu, kar se domeniva, potem z njegove strani nikdar ne vzdrži, vedno pride nekaj vmes. Ugotovila sem, da imam kar nekaj težav s partnerjem, ker mu ne zaupam, vanj dvomim in imam ga za neodgovornega.

Vse to se je nabralo v meni, odkar sva preživela v zakonu nekaj skupnih preizkušenj. In sedaj se mi je začelo še to z jezo. Ne vem, kako naj brzdam svojo jezo nad njim in kako naj mu obrazložim, da bo moški odgovornejši? Prosim, povejte mi, na koga se lahko obrnem in ali je sploh možno izboljšati moj odnos do njega ali je pač najina zgodba še ena izmed tistih, ki se počasi izteka (ker ji ni pomoči)…

Najlepša hvala za nasvet!

Kako je možno, da je to poslano pred več kot enim mesecem, odgovora pa od nikjer?
Sama se soočam z MOM, zato odgovorov še nimam, bi pa tudi mene zanimalo…

Iskreno se opravičujem za nedopustno zamudo pri odgovoru.
Hvala za delitev vaše zgodbe. Iz napisanega resnično težko sklepamo, da gre za MOM. Sicer resnično opisujete impulzivno obnašanje, a je z zagotovostjo težko reči. Lahko preprosto gre za tako imenovane “kratke stike” v komunikaciji s partnerjem, a tudi to težko trdim, saj iz paragrafa ne razberem dovolj. Jezo, ki jo začutite v trenutkih konflikta, se da regulirat, kar ste tudi že sami ugotovili in potem je na nas, če dovolimo, da sama situacija napreduje v sam verbalno nasilen izbruh. Morda gre tukaj za reakcijo iz vaše in partnerjeve strani, ki je pogojena iz prejšnjih (zakonskih in življenjskih) izkušenj… Svetujem vam, da se fizično umaknete iz konflikta (ali umirite na mestu), da tako ne pride do izbruha in poskusite konflikt reševati mirno. Resnično drži, da ko preide možnost “eksplodiranja” stvari vidimo svetleje, argumenti so mirnejši in pogovor lahko ima bistveno drugačen izhod.
Vsekakor je razumljiva vaša skrb za otroka. Če mislite, da sami nimate več rešitev, potem je morda obisk pri strokovnjaku pravilna odločitev.
Veseli bomo, če nam napišete kaj več ali postavite konkretnejša vprašanja.
Vse dobro, F.Tadeja