Australia

Lepo pozdravljeni!!!!!!!!

Mene pa zanima zakaj so australski-slovenci tako smotani………….
“Vse kar je Slovencu važno je ……………..!

Bila sem 2 leti v Australiaiji in sem spoznala veliko Slovencev tam. Vse lepo in prav, prijaznost , dobrodošlica…….
A cez nekaj mesecev sem naletela na nekaj tezav. Viza – GLAVNI RAZLOG.

Obrnila sem se na nekaj Slovencev..Premožnih slovencev. Vprašanje: kako priti do vize???

Mislite da mi je kdo kpomagal??? Ha, ha, joke,,,

Kdo pa mislis da si????????’ To je bilo prvo vprašanje vsakega australskega – Slovenca.

In na koga sem se obrnila?????????” Na Hrvata!!

Oni Vsem pomagajo. Zakaj?? Zato ker so enotni, Ker vedko kaj so!¨! Ker vedo ce jih bo vec da bodo enotni…………… da bodo s prijaznostjo dobili vec kakor ……….

Slovenci – ha ha!! ZAKAJ SLOVENKI PREJ POMAGA HRVAT ALI AUSTRALEC,KAKOR SLOVENEC????????? SLOVENCI——————- HINAVCI!!!!!!!!!!!

V glavnem Slovenci, sploh v tujini so ene “pizde”, ki mislijo,da so
doživeli ne vem kaj slabega in nimajo namena pomagati niti enemu Slovencu , ki jih prosi za pimoc……….

Hvala Sloveniji. Sem – Oziroma nisem ponosna da sem Slovenec- ka………..

xx

Hi Juka,

Ali ti bo zdaj uspelo dobiti vizo? In na kakšen način si bila v AUS dve leti skupaj? Meni se zdi da smo Slovenci taki, da ko nam nekaj velikega uspe pol ne privoščimo drugim da bi jim tut. Zato pa potem niso pripravljeni pomagat, ker si res mislijo zakaj bi oni morali če ni noben njim. No sem pa tudi že na nekaj prijaznih slovencev naletela ampak pomoč je bila bolj v obliki info (ampak jaz nisem niti pričakovala denarno pomoč ali kaj takega) bolj kako idejo kako “noter” prit….samo zaenkrat še ni bilo kake take info. Maš ti kaj koristnega?

Kje v AUs si bila in kako se ti je zdelo?

LP Jasna

Živjo Jasna!

Se opravičujem na moj izpad jeze v prejšnjem pismu, vendar sem resnično jezna na Slovence ki živijo v Australiji.

Jaz sem do sedaj vedno šla v Australijo s turistično vizo, saj drugačne vize nisem mogla dobiti. Prvič sem šla za tri mesece in potem še dvakrat po eno leto.

V bistvu sploh nisem imela namena ostati tam za toliko časa, vendar se mi je Australija dobesedno vtisnila v srce in sem si rekla; to je dežela zame. Tukaj hočem živeti. Najbolj so mi bili pri srcu ljudje. Tako prijazni, tako zmeraj dobre volje, vsak vsakemu brez vprašanja skoči na pomoč. Veš da imaš dobre ljudi okoli sebe in si že zaradi tega (kljub problemov) dobre volje.
Kadar pa pridem v Slovenijo, pa že takoj občutim razliko. Vsi tako zamorjeni, nevošljivost povsod, le redko katerega vidiš nasmejanega na cesti……….

Trenutno sem doma (problem viza) in že brskam vse možne načine kako ostati tam za dlje časa in si pridobiti možnost redne zaposlitve.
Saj s turistično vizo si tam lahko največ 1 leto (v izjemnih primerih lahko tudi več), problem pa je ker ne smeš delati. Tako da, če želiš delati, moraš delati na črno. Dela ki ti plačajo “na roke” je ogromno, tako da se ni treba bati da ne bi preživel. Pa še plače so tam neverjetno visoke, tako da živiš tam kot Grof, v primerjavi s Slovenijo. Vendar si vedno ispostavljen riziku, saj če te dobijo da delaš na črno, letiš s prvim letalom domov. Pa še delodajalec mora biti dober da te vzame, saj je tudi za njih zelo visoka kazen če ga dobijo.

Problem pri meni je da nimam nobenih sorodnikov v Australiji, pravzaprav prvič ko sem šla, tudi nikogar nisem poznala tam. Ko je nastopil problem – viza; (finančnih težav nisem imela, saj v Australiji denar takorekoč lahko pobiraš po tleh)
so mi svetovali, naj se po pomoč obrnem tam živečim Slovencem. To sem tudi storila. Obiskala sem vsa slovenska društva in cerkve na južni in vzhodni obali. Našla nisem niti enega slovenca ki bi mi pomagal. Nisem mogla verjeti da se mi je kaj takega zgodilo. Mislila sem da mi bo Slovenec prvi priskočil na pomoč.
Slovenci tam tako jamrajo, da jih kmalu ne bo več, da bodo slovenske cerkve in društva propadla, saj le redki od njihovih otrok sploh še govorijo slovensko, njihovi vnuki, pa se mi zdi da ne vedo kaj Slovenija sploh je. Potem pa pride v Australijo mlada slovenka, ki samo hoče možnost boljšega življenja, da postane ena izmed njih…………….Pomagala bi jim tudi v društvu, v cerkvi, karkoli, samo da bi imela možnost ostati tam.
A zgodilo se mi je ravno nasprotno kar sem pričakovala. Noben Australec mi ni obrnil hrbta, pomagal mi je celo Hrvat…….. A od slovencev nihče. Res žalostno.
O tem bi lahko pisala knjige; nekoč mogoče tudi bom. Kdo ve……..

O Australiji ti lahko veliko povem, ce te zanima. Kar se pa vize tiče, pa še meni ni čisto jasno kako legalno in po vseh pravilih priti do nje. Baje da je lažje priti do njihovega državljanstva. Tudi to še preverjam.

Tudi jaz bi bila vesela kakršnih koli informacij o tem kako ostati v Australiji dlje časa ali celo življenje. Nekaj informacij že imam vendar ni niti ena 100%.
Aja ena pa je baje 99% in to je če se poročiš z Australcem.

Če te kaj zanima vprašaj, lahko tudi po e-mailu.
Kaj pa ti? Si že bila v Australiji? Kdaj nameravaš iti in na kakšen način???

Lep pozdrav!

Zivjo, Juka,

verjamem, da so tvoje izkusnje resnicne, vendar ni pravilno posplosevati. V vsakem pravilu so izjeme.

Kar se tice pomoci pri imigraciji je tako, da ti razen z nasveti nihce ne more pomagati. Aja, obstaja se moznost poroke :-). Ne me narobe razumet — saj bi ljudje pomagali ampak v zahodnem svetu je imigracijska sluzba na nivoju policije in se z njimi nihce noce ukvarjati. Se najbolje je, da po internetu poisces katere so legalne poti za imigracijo in potem zaprosis za vizo. Zveze ti ne bodo veliko pomagale razen, ce spoznas nekoga res visoko v imigracijski sluzbi.

Se pa strinjam s tem, da slovenci na splosno zelo redko priskocimo na pomoc, se posebej, ce je treba pomagati nekomu, od kogar ne moremo imeti koristi. Da o zaplankanosti niti ne govorim.

Kar se tice pomoci in primerjave z juznimi sosedi, je ocitno ze, ko pogledas ta forum in ga primerjas s hrvaskim na . Razlika je ocitna….

Srecno,
Klaus

Zivjo, Juka,

verjamem, da so tvoje izkusnje resnicne, vendar ni pravilno posplosevati. V vsakem pravilu so izjeme.

Kar se tice pomoci pri imigraciji je tako, da ti razen z nasveti nihce ne more pomagati. Aja, obstaja se moznost poroke :-). Ne me narobe razumet — saj bi ljudje pomagali ampak v zahodnem svetu je imigracijska sluzba na nivoju policije in se z njimi nihce noce ukvarjati. Se najbolje je, da po internetu poisces katere so legalne poti za imigracijo in potem zaprosis za vizo. Zveze ti ne bodo veliko pomagale razen, ce spoznas nekoga res visoko v imigracijski sluzbi.

Se pa strinjam s tem, da slovenci na splosno zelo redko priskocimo na pomoc, se posebej, ce je treba pomagati nekomu, od kogar ne moremo imeti koristi. Da o zaplankanosti niti ne govorim.

Kar se tice pomoci in primerjave z juznimi sosedi, je ocitno ze, ko pogledas ta forum in ga primerjas s hrvaskim na “Dijaspora. Razlika je ocitna….

Srecno,
Klaus

Pozdravljena!

Tvoj mail mi je bil res cool. Ne samo, da si odkrito povedala kako stoji stvari, ampak si nam Slovencem, dala malo misliti. Sama tudi putujem in imam enake izkusnje. Beda!!!!!!!!!!!!
Se pa tudi jaz odpravljam v Avstralijo. Cez par mesecev grem za pol leta( vsaj tak je moj plan). Nimam ravno veliko denarja, imam pa prijatelje dol tako, da imam kje za spati, ampak seveda ne bom samo na enem mestu, ampak mislim potovati okoli in mi ga bo kar kmalu zmanjkalo. A pravis, da ni tak problem najti delo? Hvala, za to info., sej sem se ze ustrasila, da bom morala domov, ko se denarnica sprazni.
Kje si bila pa ti? A si tudi potovala okoli ali si bila samo na enem mestu?
Kakrsnakoli info bo dobrodosla!!

P.S. Mogoce bo pa meni tud tako vsec, da bom kar ostala…ali pa se porocila z Avstralcem:))) Nikoli ne ves!

Pa,pa in veliko srece pri urejanju vize in oglasi se se kaj!

vsi pizde.do zadnjega prijazni,na koncu……..tudi to je forum od kurca.

Juka,
marsikaj, kar si napisala o Slovencih, na zalost drzi…
Jaz sem na tujem vec kot eno celo desetletje in lahko to potrdim, pa ceprav me to dejstvo zalosti…
Vseeno – bodi vztrajna, saj izjeme obstajajo in ce najdes vec pomoci od drugih nacionalnosti, je tudi to nekaj vredno! Kjer je volja tam je pot, pravijo.
Veliko srece!

Juka,

Če si preživela toliko časa v Avstraliji, bi lahko vedela, da se v slovenščini napiše to besedo s črko v in ne u, tako kot ti vztrajno zapisuješ, zato se mi zdi, da če že želiš pomoč od Slovencev, bi morala vsaj vedeti kako se v slovenščini imenuje in pravilno zapiše dežela, v kateri nameravaš živeti. Če že pozabljaš in zanikaš materni jezik, pa prosi za pomoč “tako krasne” Avstralce-zakaj ti oni ne priskočijo na pomoč? In nihče ti ni dolžan pomagati za take stvari, zato tudi nimaš pravice obtoževati avstralskih Slovencev. In žalosti me, da Avstralija iz tebe ni naredila boljšega človeka-tudi mene ne navdušuje mnogo ljudi v Sloveniji, pa se vseeno držim pravila, da v tujini ne pljuvam po svojih, saj morda dajem popačeno sliko.

Dragi CD,

še premalo pljuvamo po teh tako opevanih “svojih”. Vse, kar je napisala je čista resnica, ta pa seveda že pregovorno – boli. Kakšna argumentacija neki je to s črkama u in v? Abotno. Me prav zanima koliko te zaplankanosti je TEBI odvzela tujina?

Abotna argumentacija? Zelo zmanjšuješ pomen jezika. A ne veš, da ko umre jezik, umre tudi narod? Če je ženska že začela zanikati svoj jezik, je začela tudi svoj narod. Torej, kaj ima potem sploh še za pričakovati od naroda, čigar del noče več biti? Hm, in kaj me je naučila tujina-očitno to, kar tebe ne bo nikoli-da zloba, brezbrižnost do sočloveka, hinavščina in druge lepe lastnosti nimajo veze z narodnostjo, temveč s posameznikom, in da si mora človek najprej sploh priznati in preveriti, preden obtožuje druge, če ni ravno sam zaplankan, da se lahko potem otrese te čednosti.

CD lep pozdrav!

Vidim da sem ti močno stopila na žulj in se oproščam.

Od nikogar več ne pričakujem pomoči. Pač sem imela grenko izkušnjo, vendar sem se iz nje veliko naučila. Mogoče sem bila naivna ali pa premlada, da bi razumela zakaj je temu tako, vendar bodi prepričan da je vse kar sem zapisala o slovencih preverjena resnica, saj sem z njimi preživela kar nekaj časa in sem jih do dobra spoznala. Pač to je moje mišljenje glede slovencev v tujini, vem da obstajajo izjeme (mogoče si eden izmed njih tudi ti) vendar so zelo redke in jaz nisem imela te sreče da bi jih spoznala.

Predstavljaj si kako mi je bilo ko sem prišla v Australijo, tuja dežela, nikogar ne poznam, vse tuje…. Vsakega Slovenca ki sem tam spoznala, sem ga imela za del moje družine. Kot brat, sestra, mama ali oče, bila sem vesela da sem jih spoznala. Mislila sem da se na “družino” lahko v vsaki situaciji zanesem, vsaj tako je bilo moje mišljenje; kdo drug ti bo pomagal kot člani družine. Pa sem se zmotila. Sedaj se držim pregovora: POMAGAJ SI SAM IN BOG TI BO POMAGAL!!!

Mogoče si imel ti drugačno izkušnjo. Vendar predno kaj napišeš se prej prepričaj, če sodiš samo po sebi, ne moreš posploševat….
Ne vem tudi zakaj si se spotaknil ob moj materni jezik, kot da ne bi imel kaj drugega za napisat. Brez skrbi sem izobražena, da vem kako se kakšna beseda napiše. Australia pa sem napisala z razlogom in če dobro prebereš moj post boš vedel zakaj….

Pa brez zamere!

Pozdravljena druščina!

Sama sem ravno prejšnji teden priletela iz Avstralije in moram reči, da je popolnoma zasvojila tudi mene. Poskusila bom narediti vse, da se vrnem, najkasneje v enem letu ko bom zaključila s študijem, če takrat ne bom že prestara.
Sem pa tam, tudi sama imela opravka precej s Slovenci in moram reči, da so moje izkušnje popolnoma kontra tvojim, vendar, pa se s teboj v marsičem strinjam. Na žalost sem tudi sama precej prepričana o tvojih trditvah
JUKA, kaj pa working holiday visa – sicer ne prej kot čez eno leto, ko bo (močno upajmo Slovenija vstopila v EU ).
takrat to ne bi smel biti več problem……če ti ni odveč še malo počakati, je pa let dolga doba…
pozdrav,
sandi xoxoxo

Pozdravljeni !

Kot vidim Sandi je tudi tebe prevzela tujina. Tudi sam nameravam v tujino in sicer na Nizozemsko. Drugo leto – če bo vse po sreči – bom zaključil šolanje, samo pravijo da se za diplomo čaka tudi po par let. (Bog ne daj!)
Kar se tiče EU sem slišal da ne bo ravno lahko za službo. Pravijo da delodajalci vsepovsod raje vzajemo “svoje” v podjetjih kot tujce, četudi naj bi bili kao enakopravni. Kot sem prebral pred nekaj tedni, naj bi sedaj vse države uvedle večletno prehodno obdobje, ker se baje bojijo prevelikega naliva predvsem iz revnejših baltskih držav, ki bodo tudi postale članice EU. Sicer pa ne vem koliko točno let delovnih izkušenj bo treba imeti, da bomo sploh lahko iskali zaposlitev v tuji državi, tudi to sem slišal nedavno od znanca, ki živi na Nizozemskem.

LP, Pavle

Hey Pavle,

ja baje da se bomo Sloven(čk)i lahko začeli zaposlovati šele z letom 2007, takrat bo zame že prepozno.
Zame pride v poštev Avstralija, ker me je dejansko fascinirala in poznam kar nekaj ljudi, ki so doli otudi stali ….(pomemben je tudi splet okoliščin, ki jim je pri tem seveda pomagal: npr: slovenska podružnica podjetje v Avstraliji, poroke , študiji in podobno)…..nekaterim uspe, moraš pa vse narediti zato, da bi vsaj poskusil, še enkrat pravim, če je volja……ni vrag da ti ne bi uspelo 🙂

lp,
sandi

Hi Sandi !

Ja, upam da bo tudi tebi resnično uspelo doseči cilj. Prav imaš, treba je vse naresti zato da nam bo uspelo. No, glede na moja leta (21) bi mi tudi leto 2007 kar odgovarjalo. Če ne bi šel na Nizozemsko, je moja druga želja tudi Avstralija. Čeprav, kot sem slišal, je problem, ker ti baje diplom ne priznajo, pa tudi vozniško dovoljenje je treba opravljati ponovno. Za službo pa sicer ne vem kako je tam doli.Sam delam za inženirja elektronike. Imam pa se namen sigurno poročiti v tujini. Nevem, res se sliši malce hecno, ampak to željo sem vedno imel da se poročim s tujko, pa ne vem zakaj.
Koliko časa pa si bila tam doli? Imaš tam doli prijatelje, sorodnike?

Upam, da se oglasiš še kaj.

Met de vriendelijke groeten / Prijateljski pozdrav

Pavle

Sicer nimam nič proti slovencem, ampak mater še zdaj se mi meša od tistega hrvata, ki živi v avstraliji. Jaz tudi potrdim, da je bil izjemen na vseh področjih, :-).

Smešno jaz tudi, zmeraj sem sanjala o ZDA, dvakrat sem tudi bila in ko bi lahko tudi šla gor in se poročila….je bilo to žal že prepozno ker sem tukaj že hodila z enim tipom. Tako da se mi je želja samo delno izpolnila. Poročila sem se res s tujcem, toda hrvatom, ki je prišel živet k meni, hehe, normalno da jaz dol ne bi šla. No zdej pa mam, ampak me v podzavesti še vedno mika Manhattan. Ko ti nekaj zleze pod kožo….je hudič.
veliko sreče.

Hey,

poznam take štorije, vedno je zraven še kdo vpleten, zaradi katerega te še bolj vleče nazaj!
Škoda, ker nekateri enostavno nimamo poguma, da bi takrat ko smo imeli možnot to izkoristili.
Tudi sama bi lahko ostala (ali počitnice morda vsaj podaljšala še za kak mesec), pa me je tu čakala služba in obveznosti, zaradi katerih takega koraka nisem mogla narediti.
Ampak pravijo tako, če si nekaj res močno želiš, to narediš ne glede na ovire…..je treba bit odločen in se prespustiti, morda bom to (da se nisem odločila v trenutku, ko sem imela to možnost) kdaj obžalovala.

Vendar je res, da sem si zastavila svoje cilje in se odločila poskusiti, pa četudi se čez pol leta vrnem v Slovenijo.
lp,
Sandi

Jaz tudi močno obžalujem, zdej pa je zame najbrž že prepozno…..nisem imela jajc. Bojim se samo, da ko ga srečam spet na morju, da se mi bo utrgalo in bom zavoljo starih časov prevarala moža in če bo še vedno zainteresiran, bom šla pa na vse ali nič. Ker tako živim samo od spominov…že cca več kot 3 leta, pa še vedno vse podoživljam, kot bi bilo včeraj.
Zato ti svetujem, če si samska, izkoristi trenutek in sledi svojim željam, da ne bo prepozno in kakšne priložnosti nikar ne zamudi, ker vprašanje, da se ti bo ponudila naslednja…

Srečno,
NYC