levimir in actrapid

Imam vprašanje levimir je dolgodelujoč actrapid pa kratkodelujoč pa me zanima po kolkem času prime levimir in actrapid? kdaj naj si pripravim zajterk, malico,kosilo,malico, večerjo da bom zadela kratkoročni in dolgoročni inzulin, nebi rada videla da bi prišlo do hipe.

hvala

LEVEMIR začne delovati po nekako 90 minutah, nima vrha, kar poemni, da deluje ves čas delovanja enakomerno. Deluje 12 do 24 ur- nekako računamo, da ostane v telesu do 24 ur.

ACTRAPID je kratkodelujoč humani insulin. Začetek delovanja je po 30 do 60-ih minutah, vrh doseže po 2 do 4-ih urah, njegovo delovanje izzveni po 5-ih do 8-ih urah.

Levemir se običajno aplicira 1-krat na dan, torej na 24 ur, vedno ob istem času. Nekateri si ga vbrizgavajo 2-krat na dan-pač, odvisno od navodil zdravnika.

Actrapid se običajno vbrizga pred glavnimi obroki, torej pred zajtrkom, kosilom, večerjo ali tudi drugače, če so to navodila zdravnika. Npr. samo pred zajtrkom in pred večerjo.

To izgleda tako, da si ob 7.00 daš ACTRAPID, nato čez 20 minut zajtrkuješ, imaš malico ob 10-ih, ob 13-ih kosilo, ob 16-ih malico in ob 19-ih večerjo.
Zvečer si npr. ob 21-ih daš še LEVEMIR.
To shemo sem napisala čisto kot primer, vsak sladkorček ima SVOJO shemo, prirejeno njegovim potrebam!

Kaj moraš jesti?
Obroki morajo biti redni, enakomerno razporejeni.
Več si preberi tu:
Načrtovanje dnevnih obrokov
Prehrana pri sladkorni bolezni je uravnotežena zdrava prehrana pri določeni telesni teži in
starosti. Upoštevati mora zahtevo, da se otrok, mladostnik ali odrasla oseba nasiti, mu
omogoča normalen telesni in duševni razvoj, ter ga varuje pred: debeljenjem, hipoglikemično
in diabetično komo. Energijske potrebe otroka pri sladkorni bolezni so enake energijskim
potrebam njegovega zdravega vrstnika (Čampa, 2002).
Poseben poudarek v prehrani sladkorna bolezen je na UREJENI PREHRANI. Celodnevno
prehrano razdelimo na 4 do 5 obrokov, ki morajo biti enakomerno razdeljeni, da ni presnova
naenkrat preveč obremenjena. Zaradi zakonitega delovanja mešanic insulina preko celega
dneva ne smemo posameznih obrokov izpustiti. To pa je tudi bistvena razlika prehrane
posameznika s sladkorno boleznijo in zdravega, saj slednji posamezni obrok brez škode kdaj
opusti.
Režim prehranjevanja:
• obroki so enakomerno porazdeljeni čez dan, 4 – 5 obrokov dnevno, med obroki otrok ne
• uživa hrane
• jutranji obrok zaužije petnajst minut do pol ure po vbrizganju insulina
nobenega obroka ne sme izpustiti ne glede na to ali smo doma, v šoli, na izletu, na
• počitnicah…
Hranilna sestava obroka:
Poleg urejenega režima prehranjevanja je enako pomembno tudi, katera živila pri sladkorni
bolezni vključimo v vsakodnevni obrok. Obrok mora vsebovati veliko sestavljenih ogljikovih
hidratov, ki so bogata z dietnimi vlakninami (polnozrnat kruh, testenine, riž, krompir), to
pomeni veliko škrobnih živil, zelenjavo ali sadje (pri izbiri dajemo prednost zelenjavi),
beljakovinsko živilo z manj maščobe ( pusto meso, perutnino ribe ali manj mastne sire). V
obroku ne smemo vključiti prevelikih količin maščobe. Enostavni ogljikovi hidrati so v obrok
vključeni le občasno (med, marmelada, sadni sirup, bomboni, čokolada, torte, kremne rezine,
piškoti, napolitanke) – nekajkrat na mesec (Čampa, 2002).
Katera živila uvrščamo med ogljikove hidrate, beljakovine in maščobe?
V katero skupino uvrstiti določeno živilo ni vedno lahko delo. Še težje pa se zdi določiti ali
živilo vsebuje ogljikove hidrate ali ne.

OGLJIKOVI HIDRATI
Ogljikovi hidrati so škrobna živila. Škrobna živila organizmu zagotavljajo energijo, vitamine,
minerale in dietne vlaknine. Škrobna živila imajo največji vpliv na uravnavanje glukoze v krvi. Zato morajo biti prisotna v vseh dnevnih obrokih. Med škrobna živila uvrščamo:
• kruh
• žita za zajtrk (musliji, corn flakes, kosmiči)
• testenine
• riž, koruzo, proseno kašo, ajdovo kašo,
• določeno zelenjavo (stročnice).
• Zelenjava
Zelenjava organizmu zagotavlja nujno potrebne vitamine in minerale. Nekatere vrste zelenjave vsebujejo poleg ogljikovih hidratov tudi dietne vlaknine (stročnice). Zaradi
nizke energijske vrednosti tako surove kot kuhane zelenjave je v prehrani sladkorna bolezen zelo priporočljivo uživati večje količine zelenjave. S tem povečujemo nasitno vrednost obroka in znižujemo energijsko vrednost obroka. Vendar ne smemo pozabiti na sicer nizke vrednosti ogljikovih hidratov iz zelenjave. Tudi zelenjava, ki ne vsebuje dietnih vlaknin (solata, korenje…) vsebuje nekaj ogljikovih hidratov.
• Sadje
Sadje zagotavlja energijo, vitamine, minerale in dietne vlaknine. Nekatere vrste sadja (banana, grozdje…) hitreje dvigajo nivo glukoze v krvi od drugega sadja. Pomembno je tudi, da sadje ni prezrelo, ker vsebuje večjo koncentracijo sadnega sladkorja (fruktoza). Sadni sokovi
so narejeni iz prezrelega sadja, pa četudi nimajo dodanega sladkorja. Pravilo pri sadnih sokovih je 1 dcl soka ima enako količino ogljikovih hidratov kot 1 jabolko.
• Sladka živila – slaščice
Večina slaščic razen velike količine energije ne zagotavlja najpomembnejših vitaminov in mineralov, ki jih najdemo v mnogo bolj »zdravih živili«. Vsebujejo pa velike količine nasičenih maščob (smetana, palminovo olje, kokosovo olje). Priporočila za uravnoteženo prehrano dovoljujejo občasno uživanje sladkih živil vendar vedno v okviru načrtovanega jedilnika. S tem preprečimo povečan vnos ogljikovih hidratov in energije od planirane.
• Mleko in jogurt
Pol posneto mleko in jogurt (lahko mleko, lahki jogurt) zagotavljata organizmu energijo, beljakovine, kalcij, vitamine in druge minerale. Za pol posneto mleko in mlečne izdelke pomeni, da vsebujejo 1.6%mlečne maščobe v 100g izdelka. Mleko in jogurt sta vir ogljikovih
hidratov (laktoza) zato jim moramo vedno, ko jih uvrstimo na jedilnik obravnavati kot živila, ki vsebujejo ogljikove hidrate. Od vseh mlečnih izdelkov le siri (ementalar, gavda, topljeni sir, tamar sir, philadelfija, skuta) ne vsebujejo ogljikovih hidratov in so izključno beljakovinsko živilo (Čampa, 2002).
Obstajajo dobri in slabi ogljikovi hidrati. V prehrani diabetika izbiramo dobre ogljikove hidrate in se slabih izogibamo.

SLABI OHLJIKOVI HIDRATI:
• tisti, ki imajo visok GI (glikemični indeks) in povzročajo hiter porast glukoze v krvi, njihov GI je višji od 50 (tabela GI)
• beli sladkor, sladke pijače, marmelada, med
• bela moka, bel kruh, biskvitna peciva, bele testenine, ravioli,
• kruhovi cmoki …
• koruzna moka, polenta, koruzni kosmiči, pokovka (popcorn) …
• krompir, krompirjeva moka, krompirjev pire, krompirjeva
• musaka …
• lubenica, melona, banana, papaja, vse vrste prezrelega
• sadja in kompoti … (Čampa, 2002).
DOBRI OGLJIKOVI HIDRATI:
• tisti, ki imajo nizek GI in upočasnjujejo presnovo, s tem je
• porast glukoze v krvi počasnejši in enakomernejši, njihov GI je nižji od 50 (tabela GI)
• neoluščena žita (polnovredna pšenica, pšenica durum, pira,
• kamut, oves, ajda, rž, ječmen …), polnovredna moka (mletje
• celega zrnja), polnovredne testenine …
• neoluščen riž, divji riž, neoluščen dolgozrnati basmati riž,
• quinoa …
• stročji fižol, grah, leča, suhi fižol, bob …
• topinambur, batata
• zelenjava, primerno zrelo sadje in oreščki (Čampa, 2002).
Uravnotežena prehrana, vključuje ogljikove hidrate (predvsem škrobna živila, sadje in zelenjavo), beljakovine in maščobe. Ogljikovih hidrati, ki so prisotni v škrobnih živilih, sadju,
zelenjavi, mleku in mlečnih izdelkih ter slaščicah, po zaužitju najbolj vplivajo na dvig glukoze v krvi v nasprotju z drugimi hranili (beljakovine in maščoba). Uživanje prevelikih količin ogljikovih hidratov v obroku ima za posledico večji dvig glukoze v krvi. Zavedati se moramo, da na nasprotni strani premajhna količina ogljikovih hidratov v obroku lahko povzroči nižje vrednosti glukoze v krvi uro in pol do dve po obroku (hipoglikemija).

Za uspešno načrtovanje dnevnih obrokov potrebujemo primerno količino ogljikovih hidratov
v vsakem obroku skupaj z uravnoteženo količino beljakovin in maščob. Pravilna kombinacija vseh treh glavnih hranil pripomore, da se nivo krvne glukoze ves čas giblje v zaželenem območju.
Količina dnevno potrebnih ogljikovih hidratov pri posamezniku je odvisna od starosti, spola
in stopnje telesne aktivnosti, ki narekujejo primeren energijski vnos. V uravnoteženi prehrani
pokrivamo 55% – 60% dnevnih energijskih potreb z ogljikovimi hidrati (Čampa, 2002).

BELJAKOVINE
• sir
• meso in mesni izdelki
• perutnina
• ribe
• jajca
• oreščki
Beljakovine so organizmu nujno potrebne za izgradnjo mišic in tkiv hkrati pa zagotavljajo nekatere nujno potrebne vitamine (B12) in minerale (Fe). Zaradi naraščanja srčno žilnih obolenj tudi pri diabetikih se priporoča zmerno uživanje beljakovinskih živil. Prehranske beljakovine oskrbujejo organizem z »gradbenimi elementi« – aminokislinami in drugimi dušikovimi spojinami, ki so potrebne za proizvodnjo telesu lastnih beljakovin. Sladkorni bolnik ne potrebuje ne manj in ne več beljakovin v svoji prehrani kot zdrav vrstnik. Najnovejša prehranska priporočila za diabetike priporočajo pokritje 10% – 15% dnevnih energijskih potreb z beljakovinami. Polovico teh potreb naj bi pokrili z beljakovinami živalskega izvora (mleko, meso, perutnina, ribe in njihovi izdelki) polovico pa z beljakovinami rastlinskega izvora (škrobna živila). Hranilne vrednosti beljakovinskih živil živalskega in rastlinskega izvora se med seboj dopolnjujejo in le skupaj v kombinaciji prinašajo visoko biološko vrednost hrani (Čampa, 2002).

MAŠČOBA
• mašcoba v živilih,
• maslo,
• majoneza,
• margarina,
• rastlinsko olje,
• orešcki (orehi, arašidi, lešniki,
• mandlji, kokos, brazilski
• orešcki,),
• olive.
Maščobo organizem potrebuje, ker z njo pokriva povečane energijske potrebe, ki so še posebej visoke v dobi intenzivne rasti, puberteti in pri aktivnih športnikih. Hkrati je prisotnost maščob v prehrani tudi medij za v maščobi topne vitamine (A; D, E in K), ki se brez neposredne prisotnosti ne morejo absorbirati v organizmu. Primeren celokupen vnos maščobe in olja pri posamezniku je odvisen od vrednosti njegovega holesterola, območja nihanj krvnega sladkorja in telesne aktivnosti (Čampa, 2002).
Dojenčki, majhni otroci in mladostniki imajo za rast dodatne potrebe po energiji, posebej v prvih letih življenja in med pubertetno fazo rasti. Potreben večji vnos energije dosežemo s povečanim deležem maščob v hrani. Dojenčki v prvih mesecih življenja potrebujejo visoko energijsko gostoto, ki jo je mogoče doseči le z maščobo saj lahko uživajo le omejene količine hrane. V prvem polletju življenja prehrana izključno dojenega dojenčka največji delež (48 %) potreb po energiji pokriva z maščobami. V prehrani dojenčkov po dopolnjenem 6. Mesecu prispevajo maščobe okoli 40 % energije. S prehodom na polnovredno mešano prehrano otroci potrebujejo okoli 30–35 % energije iz kvalitetnih maščob. Pri odrasli osebi po predstavljajo maščobe do 30 % dnevnih energijskih potreb. S tem organizmu zagotovimo nujno potrebne maščobne in medij za vitamine (A, D, E in K) topne v maščobah. Eno od najpomembnejših priporočil uravnotežene prehrane pri diabetesu narekuje omejeno uživanje »slabih« nasičenih maščob, ki se nahajajo v mastem mesu in polnomastnem mleku. Le te naj predstavljajo največ do 10% energijskih potreb. Prekomerni vnos »slabih« maščob pomeni večje tveganje nastanka visokega holesterola, kar lahko vodi v nastanek srčno žilnih obolenj. Maščobo vključujemo v obroke vedno skupaj z ogljikohidratnimi in beljakovinskimi živili (Čampa, 2002).

BELJAKOVINE IN MAŠČOBE
Beljakovine in maščobe ne dvigujejo krvnega sladkorja tako visoko in tudi ne tako hitro kot
ogljikovih hidrati. Še več, če uživamo beljakovine in maščobo skupaj z ogljikovimi hidrati
krvni sladkor ne bo naraščal tako hitro. Beljakovinska živila in maščoba namreč upočasnjujejo praznjenje želodčne vsebine v črevesje, kjer se odvija glavni del presnove hrane in vsrkavanje hranilnih snovi, tudi glukoze, v krvni obrok. Pozorni moramo biti, če je obrok neprimerno sestavljen in vsebuje večjo količino beljakovin (meso, sir, jajca, oreščki) in maščobe (majoneza, margarina, ocvrta hrana, oreščki,) kot ogljikovih hidratov (krompir, testenine, riž…). V tem primeru je lahko presnova tako upočasnjena, da nastopi uro do dve po obroku hipoglikemija. Po takšnem obroku bodo krvni sladkorji visoki šele 4 do 5 ur kasneje (Čampa, 2002).

Količina beljakovinskega živila (70-100 g), ki ni večja od velikosti dlani, zavitka igralnih kart ali običajne glasbene kasete, ne povzroči kasnega porasta krvnega sladkorja. Kadar pa, poleg omenjene količine, zaužijete še dodatnih 100 g izključno beljakovinskega živila (npr. zrezek), prištejte celokupnemu seštevku ogljikovih hidratov, zaradi povečane presnovne dejavnosti obroka, še dodatnih 10 g.
Porast krvnega sladkorja se po zaužitju velike količine mesa ali rib, ob hkratnem zaužitju majhne količine ogljikovih hidratov, pojavi šele čez 3 do 5 ur, ko običajno na razlog dviga krvnega sladkorja že pozabite (Čampa, 2002).

TEKOČINA
Voda – pitna ali mineralna negazirana je za sladkorna bolezen najprimernejša pijača.
Za željo damo sladkorni bolniku navadno vodo, čaje, mineralno vodo, sadne sokove brez dodanega sladkorja ali z vodo razredčene navadne sokove, limonado, stil, deit, dietne kompote, hladno manj mastno mleko, vitaminske napitke brez sorbitola in ciklamatov. Čaj – planinski, sadni, pravi, šipkov,… sladkan z umetnimi sladili Aspartamom in acesulfamom K (SUNVIT aa, EQUAL) je pijača, ki jo lahko sladkorni bolniki pijejo neomejeno (Čampa, 2002).

RAZMERJE HRANIL V POSAMEZNIH OBROKIH
• ¼ krožnika naj zasede škrobnato živilo z nizkim glikemičnim indeksom – GI. Nizek GI imajo škrobnata živila, bogata s prehranskimi vlakninami, pravilno kuhana. Izbirajte med polnozrnatimi testeninami, kuhanimi »al dente«, neoluščenim rižem, kuhanim le v dvojni količini vode ali različnimi polnovrednimi kašami (ajdova, pirina, ovsena, ječmenova). Seveda lahko občasno naložite na to četrtino krožnika tudi krompir (naj bo kuhan v olupku) ali polento (boljša kot instant je tista, ki jo moramo kuhati vsaj pol ure). Stročnice sodijo med škrobnata živila in ne med zelenjavo!
• Naslednjo ¼ krožnika zapolnite s kvalitetnim beljakovinskim živilom. Izbirate lahkomed pustim mesom (govedino, teletino, zajcem, ovčetino …), perutnino brez kože, morskimi ribami (najboljše so tuna, skuša, losos ali čisto običajne sardelice, ki naj ne bodo ocvrte). Seveda lahko namesto mesa občasno pojeste tudi jajce, tofu sir ali skuto (Čampa, 2002).
• Na preostalo ½ krožnika naložite zelenjavo, npr. brokoli, cvetačo, kumare, bučke, špinačo, blitvo, zelje v vseh oblikah, repo, solato, paradižnik, papriko, korenje, … Pri zelenjavi ni skoraj nobene omejitve, svetujemo le, da je ne razkuhate. Mnogo bolje je uživati surovo kot pa preveč kuhano zelenjavo.
• Ob krožnik obvezno sodi tudi kozarec navadne vode, mineralne vode ali nesladkanega čaja ter en kos sadja za poobedek. Občasno lahko sadje zamenjate z rebrom temne čokolade s 70 % kakava ali kepico sladoleda (Čampa, 2002).

PRAVILNO RAZMERJE ŽIVIL NA KROŽNIKU:
o ¼ krožnika
ŠKROBNA ŽIVILA Z NIZKIM GI
neoluščen riž, polnozrnate testenine, polnovredne kaše, polnozrnat kruh, stročnice
o ½ krožnika
ZELENJAVA Z NIZKIM GI
brokoli, cvetača, kumare, bučke, paradižnik, paprika, zelena solata, radič, zelje, repa
o ¼ krožnika
BELJAKOVINSKA ŽIVILA
pusto meso, perutnina, morske ribe, pusti mesni izdelki, jajce, skuta, tofu sir
ob krožniku
o kozarec vode in
o 1 sadež (Čampa, 2002).

Načrtovanje dnevnih obrokov sladkornih bolnikov temelji na načelih zdrave prehrane. Prehrana mora zagotoviti nemoten telesni in duševni razvoj. Način zdrave prehrane sladkornih bolnikov bi nam vsem zato moral biti zgled vreden posnemanja; in ne neka oblika
težke dietne prehrane. V prehrani sladkornega bolnika mora biti pet rednih obrokov, ki si sledijo v enakomernih časovnih presledkih, da organizma naenkrat preveč ne obremenimo (Battelino, 2007).
Bolniki, ki uporabljajo inzulinsko črpalko lahko časovno obroke nekoliko prilagajajo, vendar naj bo to prej izjema kot pravilo.

V obroku je potrebno zagotoviti:
45-50 % OH
15-20% B
30-35% M (Battelino, 2007).
Izbrati je potrebno predvsem sestavljene OH z nizkim glikemičnim indeksom, jedi z veliko vlaknin, beljakovinska živila s malo maščobe, vsakič zelenjavo in/ali sadje ter ob vsakem obroku kozarec vode (Battelino, 2007).

GLIKEMIČNI INDEKS
Glikemični indeks je število (običajno med 0 in 100), ki živila razvršča glede na to, kako zaužitje določenega živila vpliva na dvig krvnega sladkorja v primerjavi z referenčnim živilom, za katerega se določi, da ima glikemični indeks 100. Običajno se za referenčno živilo izbere raztopino glukoze. Višji glikemični indeks pomeni večji dvig sladkorja v krvi.
Dosedanje meritve glikemičnih indeksov živil so razkrile zanimivo in – za mnoge prehranske strokovnjake – presenetljivo dejstvo: Predvidevanje, da imajo vsi enostavni sladkorji in s tem živila, ki vsebujejo sladkorje, višji glikemični indeks kot živila, ki vsebujejo kompleksne ogljikove hidrate, je NAPAČNO! V praksi to na primer pomeni, da ima krompir (škrob, ki ga vsebuje, je kompleksen ogljikov hidrat) več kot enkrat višji glikemični indeks kot jabolko in celo višji glikemični indeks kot namizni sladkor. Podobno velja za bel kruh, pokovko, lubenico itd.
Razlog, da je trenutno glikemični indeks določen za zelo majhen delež živil, tiči v precej zahtevni metodi merjenja; ta se namreč opravlja na ljudeh – testirancih.
Za vsako živilo je potrebno dobiti najmanj deset zdravih prostovoljcev. Ti nato zjutraj na tešče zaužijejo živilo, za katerega se določa glikemični indeks. To živilo mora vsebovati natanko 50g prebavljivih ogljikovih hidratov. Prostovoljcem se nato 2 uri, vsakih 15 – 30 minut, meri krvni sladkor. Rezultate meritev se zapisuje na graf, na katerem se na koncu izriše krivulja naraščanja sladkorja v krvi. Za konec se izračuna še površino pod dobljeno krivuljo (pŽivila).
Enak postopek se na isti skupini testirancev ponovi še enkrat (ne na isti dan), le da tokrat testiranci zaužijejo 50g glukoze. Tudi pri tem testu se na koncu izračuna površino pod krivuljo (pGlukoze).
Slika:
Prikaz razmerja med pŽivila in pGlukoze pomnoženo s 100. Končni glikemični indeks je povprečje indeksov vseh testirancev.

Vir: (Vidmar, 200&); dosegljivo na :
POMEN GLIKEMIČNEGA INDEKSA
Ogljikovi hidrati so primarni vir energije za delovanje telesa. Po zaužitju se ogljikovi hidrati iz hrane najprej prebavijo do enostavnih sladkorjev in nato absorbirajo v krvni obtok, zaradi česar pride do porasta krvnega sladkorja. Delovanje telesa je najboljše, če je nivo krvnega sladkorja relativno konstanten, če torej ni večjega nihanja. V primeru, da krvni sladkor močno pade, se počutimo brez energije in postanemo lačni. Če se nivo krvnega sladkorja nenadoma poviša, pa se iz trebušne slinavke poveča izločanje hormona insulina. Insulin znižuje količino sladkorja v krvi, poleg tega pa odvečni sladkor spreminja v trigliceride, ki se nato shranjujejo v maščobne celice, zaradi česar se redimo (Vidmar, 2006).
Večji in hitrejši ko je dvig sladkorja v krvi, več insulina se sprosti, čemur sledi večja pretvorba v trigliceride in hiter padec krvnega sladkorja. In najhitrejši dvig sladkorja povzročajo živila z visokim glikemičnim indeksom (Vidmar, 2006).
Uživanje živil z nizkim glikemičnim indeksom torej onemogoča nihanje krvnega sladkorja in s tem insulina, posledično pa tudi nihanje v počutju ter pomemben mehanizem za kopičenje odvečne telesne maščobe (Vidmar, 2006).
Na tem mestu pa velja še omeniti, da za močan dvig krvnega sladkorja ni odgovoren le glikemični indeks pač pa ima pri tem pomembno vlogo tudi količina zaužite hrane. Glikemični indeks v kombinaciji s količino zaužitih ogljikovih hidratov podaja t.i. glikemično obremenitev. V praksi to pomeni, da bo dvig krvnega sladkorja večji, če bomo zaužili 200g krompirja, testenin ali 50g čokolade, kot če bi si privoščili le košček čokolade. Torej lahko nivo krvnega sladkorja držimo pod kontrolo z omejevanjem uživanja ogljikovih hidratov ali z uživanjem ogljikovih hidratov z nizkim glikemičnim indeksom.
Glikemično obremenitev lahko izračunamo po formuli:
GO = GI/100 x količina prebavljivih ogljikovih hidratov (Vidmar, 2006).

Pozdravljeni,

odgovor je tako izčrpen, da nimam kaj dodati. Hvala zanj in za ves vaš trud.

Lep dan Karmen Janša