darovanje kostnega mozga

Zanima me, če je kdo daroval kostni mozeg?

Sama se odločam, da bi se šla testirat, vendar me je malo strah vsega skupaj. Bolečine, zapletov…

Prosim tiste, ki ste darovali, da napišete svoje izkušnje, mnenja…

Kostni mozeg vzamejo izjmno izjemno malemu delu vseh, ki dajo svojo kri za vzorec, s pomočjo katerega potem lahko iščejo morebitne bolnike, ki bi jim ta darovalec ustrezal.
Za začetek itak daš samo malo dozico krvi in to je vse.

Vse info najdeš tukaj:
http://www.ztm.si/sl/

AJETO: Od kod pa ti ta informacije, da ti vzamejo kri in potem iščjo bolinka, ki bi mo darovalec ustrezal??? Ne dajaj iformacij, ki ne držijo. V registru darovalcev KM si zaveden, ko testirajo tvojo kri. Ko nekdo zboli in potrebuje KM prvo testirajo svojce nato pa v registrih iščejo nesorodne darovalce. Možnost, da najedejo nekoga, ki ustreza pa je izredno majhna in iskanje traja zelo dolgo. Lani sem darovala KM in sem še zdaj živa in uredu. Razen tega, da sem tri meseca po posegu jemala železo ni bilo nobenih drugih posledic. Na Zavodu za transfuzijo pa ti itak vse razložijo podrobno in brez laganja. Vsaj moja osebna iskušnja je taka. Vsi zelo fer korektni in poseg je potekal brez zapletov. O tem ali se odločiti in postati darovalec pa mora vsak pri sebi dobro premisliti. To je zelo osebna odločitev in meni ni bilo nikoli žal, da sem to naredila. Naj ne bo niti vam.

Pozdravljena rh0 !

Naj ti najprej čestitam za tvoje plemenito dejanje, res si pogumna.Ker sem se tudi sama odločila za vpis v register darovalcev KM bi te rada nekaj vprašala. Na uvodnem predavanju so nam predstavili obe metodi odvzema KM, rečeno pa je bilo da se darovalec o načinu odvzema lahko odloči sam. Zanima me zakaj si se odločila za klasičen odvzem in ne iz krvi, kajti meni se je zdel odvzem iz krvi boljši in nekako sem se odločila, da če me slučajno pokličejo bi jaz darovala iz krvi. Ali ti pred odvzemom oni svetujejo kateri način je zate bolj primeren.

Hvala in lep vikend ti želim !

Sicer ne vem koliko ljudi bere ta forum…ampak upam da cim vec.
Zakaj pisem?
Prisli smo v preizkusnjo,ko smo zvedeli,da nas 13 letni sin boleha za mielodisplasticnim sindromom.Ne bom opisovala obcutkov,ki nas sedaj prevevajo,ko ne vemo kako in kaj.Hotela sem napisati,da sem se sama za darovanje organov odlocila pred leti,ko se nisem imela niti enega otroka,pa ne da mi kdaj kdo rece hvala ampak iz namena…ce se mi kaj zgodi…mogoce zaradi mene prezivi nekdo drug.Danes pa smo v stanju,ce se je ali se bo odlocil za darovanje kdo,ki bo lahko resil zivljenje mojemu sinu s kostnim mozgom.Vsekakor upamo,da bodo nasli ze koga v druzini,saj nihce ne bo pomisljal kaj naj stori.Moram pa priznati,da me je v teh dveh dneh zelo presenetila skupina prijateljev,kjer so sami,ko sem povedala diagnozo ponudili pomoc brez prosnje in odlasanja.
Res je kot pravijo…ti za enega…drugi zate….ce se ljudje zavedamo,da nas mogoce kdaj kdo lahko potrebuje….ampak tudi,da so trenutki,ko mi potrebujemo nekoga.
Skratka….ne obupajte zaradi enega ali dveh pikov….ce lahko vi resite nekoga…ali nekdo resi vas ali vasega najblizjega.
Zelim vam cim vec pravilnih odlocitev