Hipe

Kako pogoste so? Jih čutite? Približno pri kateri vrednosti sladkorja jih zaznate?

Moj mož jih praktično ne čuti več. In nihče več jih ne opazi (okolica), dokler ni že prepozno (beri: glukagonska injekcija). Edino jaz ga še spoznam, včasih celo po telefonu…
Imel je že vrednost 0,8 sladkorja v krvi (zdravnik je rekel: “smrtna doza!”), pa je še poganjal sobno kolo in trdil, da mu ni nič… Potem pa sem mu vbrizgala glukagon, po 10, 15 min pa se je počasi zavedel in sam pojedel nekaj hrane, ki mu je še dodatno dvignila sladkor.

Jo sami zaznate?

Da, imam srečo, da jo navadno začutim dovolj zgodaj, da si izmerim ks in potem ukrepam. od rezultata je odvisno, ali pojem sadje, ali sladko. sladkarij se izogibam, ker, ko začnem z njimi, ne morem nehati in bi se kar basala. Najprej se tresem, postanem nemočna, nezavestna pa zaradi hipe še nisem bila. Opomorem si kmalu, le potem se počutim, kot bi tovornjak zapeljal čezme.

ja, zaznavam sam in menim, da je mozno zverzirati se v zaznavanju. In sicer tako, da “poslusam” svoje telo in ne da ignoriram sporocila.

Klemen, kako ti je uspelo zverzirati zaznavanje hip? Imaš tudi kaj nočnih? Verjetno se takrat ne prebudiš sam?

Je kdaj potreben glukagon in če je – si ga vbrizgaš lahko sam?

Kako pogosto si meriš sladkor? Samo pred injekcijo ali tudi vmes?

Ja, danes pa se je zgodilo. In to na daljavo. Moz je sel s kolegi na jadranje za teden dni. Pa okoli polnoci zazvoni telefon in prestraseni sojadralec pravi, da je moz v cudnem stanju, da se ne zaveda in kaj naj naredijo. Recem mu naj mu dajo zlicko sladkorja. Po desetih minutah se spet javi, da je zgledalo bolje, pa da spet ni pri sebi. Pa mu recem naj mu dajo se zlicko. Cez deset minut je prisel k sebi. In me poklical, da je vse v redu.
Bili so na Premudi, nekaj ur oddaljeni od kakrsnekoli zdravniske pomoci.

P.S se opravicujem, vendar mi stresice ne delajo

Pomlad,
ja, tudi zbudim se, ni druge resitve 😉
kdo naj bo odgovoren zame, ce ne jaz sam ;-))
Ko se zbudim zaradi hipe, se najprej vprašam, zakaj sem se zbudil? Kako se počutim? Preverim ali obstajajo tisti znaki hipe: če sem čisto prepoten, če obstaja “panika” po hrani. Včasih mi sanje tik pred tem, ko sem se zbudil povedo, da je hipa, npr. sanjam, da sem izredno lačen, pa ne dosežem hrane ipd.

VEDNO pa pred spanjem preverim sladkor! Preverim tudi, kaj in kdaj sem nazadnje jedel, kakšen je bil takrat moj cukr, koliko in kateri inzulin sem si dal ter pomembno je tudi, kako se moje telo v nekem obdobju odziva na doze: npr. v nekem čustveno dolečenem časovnem obdobju (umirjenem) mi 2E inzulina na 10 mmol vrednost cukra naredita hipo, v drugem (t.i. stresnem) pa mi komaj ti dve enoti spravita na 9 mmol.

Sicer si cukr merim 3-10x dnevno (povprecje nekje 4-6x), ponavadi pred obroki ter če začutim, da je sladkor ali nizek ali visok potem po potrebi preverim ali moj občutek drži…

lp,
klemen

aja, kako zacutim? lahko bi rekel takole: ves cas umirjeno (to pomeni brez vsake napetosti ali napora) opazujem kaj se dogaja z mano in ko dobim “signal” ga upostevam (in ne ignoriram!!!)

ja, glukagon sem si v 99% primerov sam si vbrizgal, moj rekord je pri 1,5 mmol 😉 to je se je zgodilo v moji sladkorski karieri zelo malokrat, da je bil potreben glukagon.

lp,
klemen

Hoj,

tudi sam pred časom nisem več zaznal nizkega sladkorja v krvi (recimo pod 3). Me je malo zaskrbelo, potem pa sem ugotovil, da je to posledica prevelikega števila hip in dolgotrajnih obdobij nizkega sladkorja, še posebej ponoči. Skratka pretirane želje po idealno urejeni sladkorni.

Ko sem poskrbel, da ni bilo več spodnjih ekstremov sem občutek dobil nazaj. Po kakem mesecu ali dveh. Zdaj spet čutim, je pa res težko pri kakem naporu, ko ne veš, ali si zmatran ali low.

Drž(ta) se,

Google

Uh, pa je spet ena za nami!
Po kosilu je šel mož na tek, ko se je vrnil, je bil čisto poten. Normalno, sem mislila – po naporu! Pa ni bilo samo to…
Po kratkem počitku je želel z avtom po nekih opravkih. Pred vožnjo pa si ponavadi zmeri sladkor. In imel ga je 1,8.

In spet prepričevanje, naj je… In njegovo, da nikakor ni lačen in NE MORE jesti…

No, seveda je potem pojedel nekaj in sladkor se mu je zvišal. In ko je bil res pri sebi, je odšel.

Jaz pa sesuta!!! Kaj, če bi si pred vožnjo ne bi preveril sladkorja? Še pomisliti nočem…

Kako pa vi rešujete te vsakdanje zadeve (glede hip, seveda), kot je vožnja; nakupi, ki trajajo dlje; kakšne prireditve, za katere ne veš, kdaj bodo gotove… Imate vedno kakšno malenkost s sabo ali se zanašate na to, da boste pa do kakšnega manjšega prigrizka nekje pa že prišli?

En lep sončen dan in topel večer!

Moj mož dnevno padanje sladkorja rešuje z glukozo, ki jo kupi v lekarni, saj je tudi sam zelo aktiven športnik, ali pa ima s seboj tiste gele za športnike. Tudi sam dostikrat ne more jesti, je zelo malo, zato si v sok zmeša kako žličko glukoze.
Lp

Tija, kako pa se imenuje ta glukoza, ki jo mož kupuje v lekarni? Pa tudi za gel me zanima, kje ga kupuje in prav tako ime.

Verjetno je zelo sladko? Dobro deluje tudi, če je vmešano v vodo? Ali te gele nosi tudi s sabo, ko je športno dejaven?

Gele si kupuje v Gigasportu, sicer jih dobiš v vseh športnih trgovinah, najraje ima Power gel. Res pa je, da te gele uporablja navadno na tekmah, ali ko je v res hudem fizičnem naporu. Glukoza pa je prah (Glukosum Monohydricum), ki se ga dobi v lekarni po 1 kg. Se zelo hitro topi v vodi in gre direktno v kri. Ko še nismo imeli Glukona, je bilo lažje z glukozo kot s sladkorjem, no srečo sem imela, da mu je refleks požiranja ostal. Vprašajte v lekarni, če pa vas lekarnar ne pozna, bodo mogoče tudi težave, saj se bojijo izdajati glukozo, saj jo uporabljajo predvsem narkomani za mešanje s heroinom, ker izgleda podobno, no nama se je to zgodilo, ko sva zaprosila drugje in ne v lastnem kraju. Pokaže naj tudi potrdilo, da je diabetik. Dozirajte pa ne preveč, ker zelo hitro pride v kri, jaz mu pripravim 2 dcl vode in eno veliko žlico glukoze, ko je sladkor med 2 in 3. Lp