kdaj so naši cukri najboljši

hoj,
no povejmo si, kdaj so naši cukri najboljši.
pa da začnem, naj povem, da je to takrat, ko so skrbi in strahovi odsotni, ko sprejemam življenje kot igro in ne kot boj, ko se sproščen smejim in radostim, še posebej, če se smejim lastnim neumnostim 🙂

lep (sproščen in nasmejan) dan!
klemen

Zdravo!!!
Se definitivno strinjam s teboj. Najboljši cukri so, ko si sproščen in se ne obremenjuješ z nepomembnimi stvarmi. Se smejiš in si dobre volje. Ampak ves folk tega ne razume…..Želim ti lep cuker še naprej in LP!

pozdravljena oba,

se popolnoma strinjam.

Ko sem bila na dopustu, sem si popoldan izmerila po jedi sladkor, bilo je samo 6,4. Tako nizko nimam nikoli zjutraj na tešče. Ja, ….to je bilo na dopustu.

Potem pa: služba, otroci, gospodinjstvo,skrb za zdravje, skrb za prihodnost….. vsakodnevne dirke in vsakodnevne skrbi.

Meni že samo razmišljanje o sladkorju, o tem, ali sem prav jedla, kaj bom jedla, pa merjenje sladkorja, pa spet paziti kaj ješ…. samo to mi že povzroča vsakodnevni stres.

Bolj pa me zanima , kako se sprostiti. Ali kako se vsaj pomiriti ?

Ali mislite, da bi Persen pomagal? Ali kaj podobnega?

Hoj!

Najboljši so, ko imam vse pod nadzorom: hrano, gibanje, stres… Ko gre eno iz ritma, gre vse k vragu; in seveda je najteže obvadati stres. Potem pa gledam merilček in se samo čudim, pa nič ne razumem (vse razen meritev je videti normalno)! In se seveda počutim še slabše, ker se zavem svoje nemoči.

Ampak kot praviš, za dežjem posije sonce … In potem se mi zdi, da sem čisto normalen :-).

Pozdrav,

SuGar

dandanes je stres zelo popularen 😉
stres to, stres ono …
ce pogledamo, kaj stres je, ugotovimo, da gre za veliko miselno aktivnost, nic drugega, milijon misli v sekundi, nasi mozgani delajo, da se kar kadi ;-)), misli skacejo z veliko hitrostjo od ene k drugi, pa takoj k tretji, cetrti, peti, sesti, sedmi …. brez konca in to povzroci napetost ali z drugo besedo stres. Toliko energije se potrosi, gre v nic … bolj smiselno se zdi uporabiti manj energije v drugi smeri, v postopno utisanje misli oz. z drugo besedo v sprostitev. Zacne se z opazovanjem, ko se zalotimo, da misli divjajo po miselni avtocesti, jih zavestno a nenasilno ustavimo in kasneje spet in spet … kot bi vzgajali otroka. Ko se pojavi neka “skrb” si lahko recemo: ok, zdaj si tukaj, vendar TEGA SEDAJ NE POTREBUJEM, hvala! Tako misli ne odzenemo nasilno in je ne potlacujemo ampak jo sprejmemo, ji ne posvetimo energije, se ji zahvalimo in misel odide … 😉
Za te stvari ni nujno iti na morje, na dopust ipd. ,kajti to lahko pomeni, da ko se bomo vrnili v “zivljenje” se bodo vrnile tudi stare miselne (raz)navade 😉 Najbolj pomembno se zdi ujeti napetost, jo definirati, se ji nasmejati in se od nje posloviti … do naslednjic ;-))) Npr. ko se zavemo takega trenutka je cisto prakticna tehnika, da globoko vdihnemo in izdihnemo … v trenutku, ko izdihnemo, napetosti ni vec 😉

Vsem zelim sproscenoti in brezskrbnosti, posledicno urejen sladkor ter mirno in lepo zivljenje!

Klemen

Klemen tole si pa tako lepo napisal, verjetno iz svojih osebnih izkušenj. Popolnoma se strinjam s teboj, je pa res, da večina ljudi pozablja na tako enostavne in preproste “tehnike” ali metode, s katerimi si lahko olajšamo kako težavico. Nič ne pomaga, če se tega ne spomnimo, ko je najbolj potrebno.
Tudi pri meni to, kar si napisal ti Klemen, pomaga.

Vas že berem,ker je potrebno,da se od vas kaj naučim.Novih tehnik,navad in sploh življenja.
Od danes vem,da se bom morala še veliko naučiti.Mi sladkorna trka na vrata.
Klemen,ti si dober v komentarju,verjetno,se dobro poznaš in že dobro obvladaš.lp!!