darovalec

Že pred osmimi leti, sem na Rdečem križu prevzela kartico – DAROVALEC, da želim po svoji smrti darovati svoje organe (če bodo komu v korist). Že takrat me je motilo, da niso te moje želje nikamor posebej zabeležili, ampak so mi dali le kartico. Res je, da se po njej lahko vidi, da sem darovalec, toda kaj če je nimam pri sebi, kaj če bi se v tistem “tragičnem” trenutku moji najbljižji odločili drugače, ker ne bi mogli tako razmišljati in izkaznice ne bi videl nihče?
Ali se danes to beleži drugače?
Zapis na zdravstveni kartici bi bilo seveda možno tudi zlorabiti, ali obstaja kaksen drug način evidentiranja podatkov, kdo smo oz. želimo biti darovalci organov, po naši smrti?
Način kot ga jaz poznam se mi zdi malo neresen, morda pa je to zaenkrat najboljša rešitev.
Kako pa imajo to urejeno v drugih državah?

Hvala za odgovor! Lili

Spoštovana Lili in vsi, ki ste postavili vprašanja o kartici!

Odločitev o tem, ali nekdo želi biti darovalec organov in tkiv po svoji smrti, je popolnoma svobodna in osebna. Kako predati to sporočilo , če nastane ta možnost po naši smrti, pa imamo več rešitev. Ena izmed teh rešitev je, da nam to sporočijo najbližji svojci, ki jih v primeru, kadar bi bilo možno izpeljati postopek darovanja, o tem tudi informiramo.
Kartica , ki je trenutno edina v uporabi ima zelo velik pomen pri pogovoru zdravnikov s svojci, ker na osnovi podpisane kartice svojci vedo, kakšna je bila želja in volja umrle osebe. Najbližji svojci so s tako odločitvijonavadnno seznanjeni.
V tem letu se pripravljamo na novi zapis želje o darovanju na kartico zdravstvenega zavarovanja. To bo računalniški zapis, ki bo nastal na osnovi opredelitve in podpisa odrasle osebe na posebej zato pripravljen dokument. Zapis se bo opravil v prisotnosti uradne osebe, ki bo zato pooblaščena in imela tudi primerno znanje s področja darovanja organov in tkiv in tudi presaditvi le-teh. Projekt razvijamo in pripravljamo že nekaj časa, saj je potrebno upoštevati vse pravne in etične norme, ter tudi zgraditi varen sistem, da ne bi prišlo do zlorabe ali pomot. O tem novem projektu vam bom še sporočala, ko bo aktualno.
Naj povem še to, da če svojci v uradnem pogovoru, ki ga moramo opraviti po zakonski zahtevi, odvzemu organov in tkiv nasprotujejo, upoštevamo njihovo voljo, ne glede na kartico Rdečega križa. Vendar so takšne situacije zelo redke, saj v naši kulturi navadno družina spoštuje željo umrlega, če jo le pozna.
Glede rešitev v drugih državah pa moram povedati, so zelo različne. Tako zakonske zahteve o informiranju svojcev, ki jih ni potrebno v vseh državah informirati, tako tudi glede registra darovalcev. Nekatere države imajo npr. samo register tistih, ki darovanju nasprotujejo. V Slovenjiji smo se odločili za drug sistem, ki bo omogočil, da bodo ljudje o tem več vedeli in se nato na osnovi poznavanja problema odločali.
Upam, da sem bila dovolj jasna in vas lepo pozdravljam.