Kam z zdravili, ki jih ne potrebujemo

Pozdravljeni,

po smrti staršev mi je ostalo veliko neuporabljenih zdravil, katerim rok trajanja še ni potekel. Nekaj mesecev nazaj sem zasledila, da obstaja v Ljubljani neka ustanova, kamor se lahko odnesejo zdravila, ki jih ne potrebujemo več.

Mogoče kdo ve, kam se lahko (še dobra) zdravila oddajo?

Poleg tega imam tudi nekaj paketov plenic in podlog za odrasle. Ali bi jih vzeli v bolnišnici,če bi jih odnesla tja?

Hvala za odgovor!

Spoštovana gospa!
Neuporabljenih zdravil ne morete več vrniti lekarnam. Ta zdravila naj se praviloma ne bi več uporabila, če so bila enkrat že izdana. Razlog je v zagotavljanju pravilnega hranjenja zdravila glede temperature, svetlobe, vlage,…. Farmacevt ne more več sprejeti odgovornosti za ta zdravila.
Trenutno pa farmacevti v lekarnah tudi niso več odgovorni za uničevanje teh zdravil. Lahko pa dobite v lekarni seznam odlagališč.
Dvomim tudi, da bi v bolnišnici sprejeli paketke podlog in plenic.
Obstaja pa zdravstvena oskrba oseb, ki nimajo zavarovanja. V tej ambulanti ordinirajo zdravniki brezplačno kot prostovoljci in v medijih sem zasledila, da jim je v veliko pomoč vsaka tovrstna donacija. Žal pa nimam njihovega naslova. Morda ga kdo ima! Morda lahko dobite naslov pri Caritasu.
Lepo Vas pozdravljam!

Hvala za odgovor. Sicer pa sem malo brskala naprej in

če koga zanima, sem ravno našla tale odgovor:

“V Ljubljani deluje brezplačna ambulanta in posvetovalnica
za ljudi brez zdravstvenega zavarovanja.

Ambulanta deluje na Mislejevi 3, v Savskem naselju (nasproti Centra za rehabilitacijo invalidov “Soča”).

Telefon (01) 437 91 82

Obenem pa pozivajo:
Zdravila so draga in preveč jih zavržemo, zatorej:

Če vam doma valjajo zdravila, ki jim še ni potekel rok uporabe in jih ne potrebujete več, jih lahko oddate v Brezplačni ambulanti in posvetovalnici za ljudi brez zdravstvenega zavarovanja”

lahko pa jih neseš tudi v kakšen dom za ostarele bodo veseli zdravil, še bolj bodo pa veseli pleničk

Pred časom sem na njihov naslov odnesla večjo količino zdravil za sladkorno bolezen, ki so ostali moji tašči, ker so ji zamenjali zdravila.
Bili so izredno veseli, tako da se bom še poslužila te donacije.

Pozdravljeni!

Torej, ko bom stara in v domu za ostarele, bo prav vseeno kako kakovostna zdravila bom dobila! Lahko so tudi od človeka, ki jih je več mesecev hranil na neprimernem mestu (vlaga, toplota). Malo se zamislite nad tem, kako je treba ravnati z zdravili.
V domovih za ostarele bi verjetno potrebovali strokovnega delavca, ki se spozna na zdravila (magistra farmacije) in bi malo bedel nad tem, kaj se v teh ustanovah z zdravili dogaja.

Lep pozdrav!

Spoštovana gospa Mirica!
Na žalost imate zelo prav. Farmacevti se zavedamo, kako zelo so lahko škodljiva zdravila, ki jih nekdo vrne. Za njihovo kakovost in varnost ni prav nobenega jamstva več.
Zato je tudi mene začudilo, ko sem zasledila nekje v medijih, da se zbirajo taka zdravila za ljudi, ki so brez vsega. Verjamem, da so ti ljudje še kako pomoči potrebni, vendar je meja do kod mora vzdržati strokovnost jasno določena. Sočutje ima pa tudi svoja pravila. Ljudje, četudi so brez vsega, imajo svoje dostojanstvo in družba, ki želi biti ugledna in socialna, se mora tega zavedati in primerno ukrepati. Tudi to je del civilizacijskih norm.
Malo sem pričakovala, ko sem v enem od svojih odgovorov omenila varianto zbiranja neuporabljenih zdravil za te ljudi, ki sem jo nekje prebrala, da se bo morda oglasil kdo iz stroke. Pa ni bilo nič vse do Vašega današnjega sporočila.
Vi pa ste omenili še domove za ostarele. Upam, da ne bo kdo v svojih razmišljanjih prišel do sklepa, da se da na ta način privarčevati še kaj.
Boli me, ko prebiram, na kakšen način in kdo vse se ukvarja z zdravili. Obenem pa me preseneča, s kolikšno samozavestjo laiki odločajo o zdravilih in se pri tem prav nič ne vprašajo, kako je z odgovornostjo v primeru neželenega izida.
Če se povrnem k neuporabljenim zdravilom, ki so bila že enkrat izdana, bi rekla takole. Pot zdravila se začne pri farmacevtu in tam naj se tudi konča pot neuporabljenega zdravila.
Za vaše vprašanje se Vam zahvaljujem in Vas lepo pozdravljam!

zANIMIVO, mag. farm. pa svetuje na tako neprimeren način. Že smernice WHO govorijo o spornosti donacij zdravil, ki so bila dana končnameu uporabniku.

Spoštovani!
Ne vem, kaj naj Vam odgovorim. Očitno ste na hitro prebrali vprašanja in odgovore na to temo. Tako reakcijo sem izzvala s svojim odgovorom že 26. januarja, kar sem potem omenila tudi v svojem odgovoru 5. aprila 07. Polemika pa se je nadaljevala še kasneje in tega najbrž niste prebrali. Odgovorila sem na Vprašanje “Vračanje zdravil” dne 29. julija 07.
Ogorčena sem nad tem, kar se v praksi dogaja. Tisto o smernicah WHO je pa tako, da smernice dopuščajo donacijo le tistih zdravil, ki so bila v bolnišnicah in nobenih drugih.
Če ste me napačno razumeli, imate seveda prav, vendar menim, da sva oba istega mnenja.
Lep pozdrav!

No pa sem ravno govorila z eno od Ljubljanskih lekarn.

Pravijo, da zdravila, ki jih ne potrebujemo več ali jim je potekel rok trajanja VRNEMO V KATEROKOLI LEKARNO.

LP jest

Pozdravljena!
Dobili ste pravo informacijo. Vsa zdravila, ne glede na to ali jim je potekel rok uporabe, ali ne, se morajo vrniti v lekarno.
Lep pozdrav!

Jaz bom pa takole odgovoril!
Sem vprasal farmacevtko:
“Vprašanje: Po nedavno pokojni mami, ki je bila sladkorna bolnica, mi je ostalo tovarnisko zapakiranih se 8 skatlic Humalog Kwikpen injekcij, ki sem jih narocal v lekarni. Zanima me, ce jih lahko vrnem. Imam pa se dve veliki skatli vlozkov za kointinenco, pravtako tovarnisko zapakiranih, ki bi jih tudi vrnil.”
In dobil odgovor:
“Neporabljena zdravila odnesite v lekarno, saj smo organizirali ločeno zbiranje odpadnih zdravil in poskrbimo tudi za strokovno uničenje. Kljub temu, da so originalno pakirana zdravila, se že izdana zdravila ne smejo vračati nazaj v lekarno z namenom, da se jih izda drugim bolnikom, saj v lekarni ne moremo prevzeti odgovornosti glede shranjevanja zdravil v domačem okolju.
Glede vložkov za inkontinenco vam svetujem, da jih podarite, če poznate kakšno osebo, ki jih uporablja. Pogosto jih v takih primerih nesejo tudi v domove za starostnike.”

Nato pa sem govoril se z znanko zdravnico, kamor pa lahko prinesem skatlice z zdravili, ki jih potem ona da komu, tako za sproti, ce mu zmanjka za kak teden. Ona ne vidi spornosti pri shranjevanju zdravil doma. Pa ce sem mami dajal 10 let zdravila, bom pa ze vedel kam in kako jih shranjujem.
Tudi v lekarnah so zdravila glede na pomembnost na policah, v predalih ali hladilniku, kar ima pa vsak tudi doma.
Mislim, da gre tukaj bolj za dolocene poslovne interese lekarn in farmacevtskih druzb.

Pozdravljeni!
Odgovor farmacevtke je bil popolnoma pravilen in skladen s predpisi, ki urejajo to področje.
Zdravila sodijo med izdelke, katerih uporaba je regulirana, kar pomeni, da je vse od izdelave zdravil, prometa z njimi, pa vse do uničenja neuporabljenih zdravil točno določeno. Pravila ravnanja pa je potrebno strogo spoštovati.
Pri uporabi zdravil lahko pride do nepredvidljivih reakcij bolnika tudi v primerih, ko so bil vsi postopki od ugotavljanja diagnoze, pa do predpisovanja, izdaje in uporabe pravilni. Vsi strokovnjaki, ki sodelujejo v procesu od priprave pa do izdaje zdravila, nosijo svoj del odgovornosti.
Pri izdaji zdravil v lekarni je v prvi vrsti odgovoren lekarniški farmacevt, tako strokovno kot pravno formalno. Ta odgovornost pa ne obsega samo izdaje predpisanega zdravila, temveč tudi to, da je bilo zdravilo na vsej poti od proizvajalca pa vse do lekarniške police pravilno shranjevano, da ni bilo izpostavljeno previsoki temperaturi, vlagi, svetlobi, da ni bilo kakorkoli v stiku z zrakom, ali zpostavljeno slabemu namenu ali morda celo zlorabi.
Farmacevt v lekarni lahko jamči za zdravilo le, če mu je bilo dostavljeno po regularni poti. Nikakor pa ne more nositi odgovornosti za zdravilo, ki je bilo že enkrat izdano in nato vrnjeno, pa čeprav na videz ni bila embalaža odprta. Kdo jamči farmacevtu za vse, kar sem zgoraj naštela?
Verjamem, da marsikdo pravilno shranjuje zdravilo, vendar v primeru neželenega odziva na kasneje izdano tako vrnjeno zdravilo, taka zagotovila ne vzdržijo. Odgovornost ostane na farmacevtu, ne na dobronamernem prinesitelju.
In še to: zdravila niso tako velik strošek, da bi v takih primerih lekarne ali pa celo farmacevtske družbe lahko računale na prihranke.
Glede mnenja zdravnice, ki taka zdravila sama razdeljuje, pa raje ne bom izgubljala besed.
Lepo pozdravljeni!
Nada Irgolič, mag. farm., spec.

V Ljubljani ne sprejemajo več zdravil.

Ne bo držalo!
Stara zdravila lekarne še vedno sprejemajo, kar je v skladu z veljavno zakonodajo. Zdravila morajo biti pakirana v primarni kontaktni embalaži, kar pomeni, da so brez zunanje papirnate embalaže (kartonske škatljice, ki se lahko odvrže med papirne odpadke).
Zdravila v obliki injekcij, pa morajo biti pakirana v kompletni originalni embalaži.
Nada Irgolič, mag. farm., spec.

Živim v velemestu Evrope, kjer lekarne ne sprejemajo več zdravil. Rekli so mi, da naj jih vržem v smeti, da oni so jih tudi metali v navadne smeti.
Potem se seveda ne čudimo, če nam antibiotiki ne pomagajo več, če rastejo moškim grudi, ali je čedalje več bolnikov s sladkorno… etc.
Torej, bi želela vprašati, kam dajo ta neuporabna zdravila ljubljanski apotekarji?
Morda bi se tule od njih lahko kaj naučili.
lp

Pozdravljeni!
Farmacevti v slovenskih lekarnah ravnajo v zvezi z odpadnimi zdravili strokovno v skladu z Uredbo o ravnanju z odpadnimi zdravili, ki jo je leta 2008 izdala Vlada RS in je bila objavljena v Uradnem listu RS št. 105/2008.
Z uredbo je bilo to področje urejeno z namenom zaščite našega okolja in posredno varovanja javnega zdravja, ki bi utrpelo veliko škode, kot ste v vašem pisanju tudi sami ugotovili.

Ne razumem pa vašega predloga oziroma vašega mnenja, da bi se mi lahko kaj naučili od farmacevtov tistih evropskih mest, ki odlagajo odpadna zdravila med navadne odpadke.
Slovenski farmacevti to znamo in imamo urejeno tako, kot zahteva stroka.
Nada Irgolič, mag. farm., spec.

Gospa Nada Irgolič!
Resnično me zanima: kam dajo lekarne zdravila?
Samo radovedna sem.

Pozdravljeni!
V Sloveniji ravnamo z odpadnimi zdravili v skladu z Uredbo o ravnanju z odpadnimi zdravili, ki je objavljena v Ur. l. RS št. 105/08.
Neuporabljena zdravila se oddajajo v lekarne, ki so imetniki dovoljenja za opravljanje prometa na drobno z zdravili. V lekarnah se za zbiranje teh zdravil nahajajo posebni zabojniki. O vrsti in količini zbranih zdravil se vodi evidenca v obliki evidenčnih listov.
Zabojniki z odpadnimi zdravili se nato dostavljajo zbiralcem odpadnih zdravil. V primeru Slovenije je to veletrgovina z zdravili – Kemofarmacija. Naloga zbiralca pa je zagotavljanje, da uničevanje odpadnih zdravil izvajajo le osebe, ki imajo okoljevarstveno dovoljenje za odstranjevanje odpadkov v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki. Uničevanje odpadnih zdravil se izvaja z ozirom na vrsto zdravil. V glavnem gre za sežiganje zdravil v napravah, ki so urejene tako, da ne onesnažujejo okolja.
Lep pozdrav!
Nada Irgolič, mag. farm., spec.

Pozdravljeni,

da se ne bi sklicevali le na uredbe in pravilnike, bi me zanimalo, pri katerih skupinah zdravil bi izpostavljenost povišani temperaturi (ki je realno edino verjetno tveganje pri originalno zapakiranih zdravilih – torej če npr. zdravila pustim par ur v razgretem avtomobilu) lahko povzročila za uporabnika resne posledice?
Verjetno zdravniki, ki sprejmejo/-mo zdravila iz druge roke, vedo, katera lahko uporabijo brez večjih tveganj (?)
Kar pa se tiče možnih zlorab, je verjetno predvsem v zdravstvu dobro graditi na zaupanju in ne spodbujati zakonov, ki povečujejo sumničavost, individualizem in strah. Če iščemo rešitve, ki upoštevajo najslabši možen scenarij, se takim scenarijem nehote prilagajamo, namesto da bi varnost razumeli kot pojem, ki temelji na odgovornosti posameznika in zaupanju ter sodelovanju med farmacevti, zdravstvenimi delavci, občani.

Lep pozdrav,
Matic J.

—

OPOMBA: Odgovor Nade Irgolič je objavljen na povezavi https://med.over.net/forum5/viewtopic.php?f=137&t=2612287&start=20#p11685887 (Andreja)