Spoštovana!

Ko kupujemo meso je to opremljeno z mnogimi podatki (kdo je npr. govedo redil, kje in kdaj je bilo zaklano itd.), ko pa kupujemo zelenjavo in sadje pa izvemo le za državo porekla. Zanima me koliko je zelenjava uvožena v Slovenijo kontrolirana. Včasim imam občutek da je bolj zdravo meseo kot pa zelenjava. Na tržnicah je mnogo pridelovalcev zelenjave in poraja se mi vprašanje kdo je njihove proizvode sploh preveril.
Prav tako sem v dilemi ali je bolje doma pridelano zelenjavo npr. korenje ko se pobere z vrta hraniti v hladilniku ali takoj zamrzniti. Ali zamrznjeni izdelki izgubijo veliko na kvaliteti? Imamo namreč dojenčka in rada bi mu nudila kar se da kvalitetno hrano.

Hvala za obrazložitev.

Spoštovani,
Vsa prireja, predelava in distribucija živil živalskega izvora (meso, mleko) so pod nadzorom Veterinarske inšpekcije.
Nadzor nad ostalimi živili pa vrši Zdravstvena inšpekcija in inšpekcija s strani Minstrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Kontrole se vršijo po vnaprej sprejetih načrtih vzorčenja, v primeru posebnih dogodkov (RASFF sistem obveščanja, odpoklica), prijav in verjetno še česa.
Vedeti pa moramo, da so proizvajalci, uvozniki in prodajalci dolžni zagotavljati nadzor po sistemu HACCP in pri tem seveda upoštevati vse predpise. Imamo namreč predpise o kakovosti sadja in zelenjave, pa o konzervirani zelenjavi, o ostankih pesticidov v oziroma na živili itd…
Bolj vprašanje pa je, ali se to v praksi tudi dosledno izvaja.
Težko je odgovoriti ali je sadje in zelenjava, ki se prodaja na tržnici kakovostna in izpolnjuje predpisane norme, to lahko pokaže samo analiza vsake posamezne pošiljke.
Če malo poznate politiko in principe kmetovanja vam država porekla sicer lahko nekaj pove, se pa strinjam da zagovoto ne veliko. Vsako pošiljko mora spremljati določena uvozna deklaracija. Z EU se je ta kontrola zmanjšala, saj naj bi imeli načeloma enotno zakonodajo (so tudi dovoljena lokalna odstopanja). Precej bolj stroga je kontrola uvoza iz držav, ki niso članice EU.
Na tržnici gre pač bolj za zaupanje prodajalcu. Razmišljam pa tudi o tem, kako razmišljamo ljudje, da verjamemo branjevki na besedo, da je vse domače in brez umetnih gnojih, škropiv in podobno, manj pa verjamemo velikim pridelovalcem, ki pač priznajo kaj uporabljajo. Osebno bolj zaupam velikim pridelovalcem, ker vem, da so tam zaposleni strokovnjaki in da se dela pač po dogovorjeni praksi in je to tudi nadzorovano. Vsekakor ne vem kakšna je dejanska praksa malih zasebnikov.
Žal je veliko sadja in zelenjave uvoženega, med tem ko imamo v Sloveniji še veliko neizkoriščene zemlje in bi lahko pridelali doma.
Trgovine pa seveda izbirajo najugodnejšega dobavitelja.
Razmišljajmo bolj tako, da sadje in zelenjava vsebujeta veliko pomebnih snovi in je vpliv morebitnih škodljivih zato manjši. Vsekakor se jima ne bomo odrekli.
Kar pa se tiče konzerviranja, vedeti moramo, da vsako skladiščenje in predelava vplivata na kakovost, ki se s časoma zmanjšuje. Seveda bolj vpliva močnejša predelava (prekuhavanje, zamrzovanje). Torej če ustrezno shranjujemo (hladno, temno) bo kakovost manj prizadeta, kot če prekuhavamo in zamrzujemo. Predlagala bi vam, da shranite določeno količino pridelka v ustrezne pogoje vendar le toliko, da boste porabili še preden se začne propad. Ostalo pa očistite in zamrznite. Zelenjave ne zamrzujte dolgo (leto ali več), uporabite jo čim prej, pa potem raje kupite, ko vam zmanjka.
Za dojenčka, bi mogoče vendarle kupili raje ekološko pridelano zelenjavo, (tam jer je uveden nadzor), saj pravilnik za otroško prehrano predpisuje precej bolj stroga merila čistosti, ki mu je bliže ekološko kot klasično pridelana zelenjava.

“Ko kupujemo meso je to opremljeno z mnogimi podatki (kdo je npr. govedo redil, kje in kdaj je bilo zaklano itd.),”

hm, ti podatki so nam že dani, kaj pa nam pravzaprav povejo? kaj nam nuca vedet, kdaj in kje je bila žival ubita? to še ne pomeni, da ni bila futrana s tonami antibiotikov in zdravil, kako lahko torej trdite, da je meso očitno bolj zdravo? pravzaprav je organizmu škodljivo že samo po sebi.
kar se tiče zelenjave in sadja, ju če se le da, kupujem na ekoloških kmetijah in dobim z lastnega vrta (ki je pravzaprav edini 100% zanesljiv, ali ne?) še vedno pa se po zelenjavo raje odpravim na tržnico kot v trgovino ali k sadjarju – če ne drugega, je vsaj sveža, pri trgovcih pa je, preden je pristala na prodajni polici, že kar nekaj časa stala in so ji morali, da še vedno lepo izgleda, tudi marsikaj dodati. kar kupite solato na tržnici, ali pa v merkatorju – pa glejte razliko po enem tednu – prva ne bo več užitna, druga je pa včasih še prav tako lepo zelena in sočna, kot je bila – HM..?

Eua,
podatki o katerih govori Katra so podatki pomembni za sledljivost, seveda to še ne pomeni, da je “bolj zdravo”. Res pa je, da ima zelenjava slabšo sledljivost, predvsem tista, ki je prodajana na tržnici, saj ni ustreznega nadzora nad pridelavo. Sami pač bolj zaupate branjevkam, kot velikim trgovskim verigam, stvar osebne presoje.
Naj vam pa povem samo en primer, ki so nam ga zelo nazorno opisali na terenskih vajah in mi je zaradi tega tudi zelo ostal v spominu. Namreč v podjetju, kjer smo bili na obisku so opisali primer, ko so dobili kontejner hrušk na katere so “pozabili” in ko so po skoraj mesecu dni kontejner odprli so seveda pričakovali da bo vse gnilo, pa so bile hruške neodtaknjene. In ravno to je bil vzrok, da so jih zavrgli.
Da sadje in zelenjava dosega večjo odpornost in stabilnot se uporabljajo različne zaščitne snovi. V EU je registriranih takih snovi (pesticidov) preko 830, zato ne vem, če se lahko dejstva, da je zelenjava po enem tednu še vedno enaka vedno veselimo. Res pa je, da zdrava zelenjava in sadje tudi dlje zdrži. Dokazati ali je “naravna” ali pa je s čim obdelna je možno samo s kemijsko analizo. Le če pridelujete sami vedno veste kakšna je ta zelenjava.