Maščobe v mleku
Polnomastno mleko in polnomastni mlečni izdelki so bogati vir zdravju škodljivih nasičenih maščobnih kislin. Smernice zdravega prehranjevanja temeljijo na uživanju manj mastnega mleka in manj mastnih mlečnih izdelkov, zato je promocija uživanja polnomastnega mleka in polnomastnih mlečnih izdelkov neetična in zavajajoča za zdravje ljudi. Dolgotrajno uživanje polnomastnega (s 3,5 in več % mlečne maščobe) predstavlja veliko dodatno obremenitev organizma z nezdravimi živalskimi maščobami. Nasičene maščobne kisline, ki jih je v mlečni maščobi 2/3 (v polnomastnem mleku nad 23 g v 1 litru) so surovina za tvorbo holesterola in trigliceridov v krvi človeka. Posledično so tako nasičene maščobne kisline iz polnomastnega mleka in mlečnih izdelkov “krivec” za zvišan holesterol in zvišane maščobe v krvi, ki so vzrok za pojav ateroskleroze, bolezni srca in ožilja ter nekatere vrste raka, predvsem raka dojke, debelega črevesa, slinavke in prostate. Bolezni srca in ožilja so glavni vzrok vseh smrti v Sloveniji (nad 40% vseh smrti). Hrana z večjim deležem maščob je energijsko bogata in povzroča prekomerno telesno težo in debelost, ki dodatno povzroča številna obolenja.
Zaradi naraščajočega števila prekomerno hranjenih in debelih prebivalcev Slovenije ter prevelike količine zaužitih maščob, predvsem nasičenih, priporočamo od četrtega leta starosti uživanje manj mastnega mleka (1,5% mlečne maščobe ali manj), manj mastnih mlečnih izdelkov (pusti sir s 25% mlečne maščobe ali manj, pusta skuta od 5% do 10% mlečne maščobe) in manj mastne jogurte in druge fermentirane mlečne izdelke. Za tiste, ki imajo že povišane maščobe v krvi ali že prisotno srčno žilno bolezen oziroma debelost pa priporočamo posneto mleko (0,5% mlečne maščobe) in mlečne izdelke iz posnetega mleka.
Mleko je prav gotovo osnovno in zdravo živilo, saj vsebuje pomembne hranilne in zaščitne snovi, zato je uživanje mleka vsekakor priporočljivo. Mlečne beljakovine vsebujejo življenjsko pomembne esencialne aminokisline, ki so v mleku in mlečnih izdelkih zastopane v najugodnejšem razmerju. Mleko vsebuje tudi konjugirano linolno kislino, sfingomielin, masleno kislino in v maščobi topne vitamine A in D, E in K ter betakaroten, ki imajo po raziskavah zaščitni učinek pri nastanku nekaterih rakavih obolenj. Mleko je izjemno pomemben vir kalcija in vitamina B12, predvsem pri otrocih in tudi pri odraslih ter starostnikih. Mineralne snovi v mleku in mlečnih izdelkih so v zdravi prehrani nujno potrebne. Mleko je predvsem bogat vir fosforja, natrija, kalija, klora, magnezija, železa in cinka. Zmanjšanje vsebnosti mlečne maščobe ne vpliva na količino mineralov in v vodi topnih vitaminov skupine B.
V zdravi prehrani je potrebno zagotoviti zadostne količine mleka oziroma mlečnih izdelkov za vse starostne skupine ljudi, tudi zaradi vpliva na gostoto kostne mase ter posledično preprečevanje nastanka osteoporoze in osteomalacije. Dnevno priporočena količina mleka predstavlja od 4 do 6 dl. Skupine s posebnimi prehranskimi potrebami npr. nosečnice in doječe matere potrebujejo v dnevni prehrani do 8 dl mleka oziroma ustrezen ekvivalent zamenjav za mleko (sira, skute).