Prvič mamica
Lepo pozdravljeni,
sem prvič mamica in seveda zelo opazujem svojega dojenčka in se mi poraja ogromno vprašanj in skrbi in prosim za odgovor. Sin je star 9 tednov, na teži lepo pridobiva.
1. Še vedno se ne smeji veliko. Nasmehne se recimo zjutraj in včasih čez dan, ampak pri temu ne spušča nikakršnih glasov, prav tako se mi včasih zdi, da je kdaj nasmeh posledica bruhice ali prihajajočega kupčka in sploh ni namenjen nama z možem. Ali je to zelo pozno in bi se moral že hihitati? Ene mamice pišejo, da se njihovi enako stari dojenčki cele dneve samo smejijo. Moj se ne. Socer je tak zelo zadovoljen dojenček, ne joka veliko, je zelo miren, ampak smeji se pa tudi ne.
2. Zdi se mi, da ima refluks, saj se zelo pogosto mu dviguje, vecinokrat pogoltne, vcasih pa tudi polije. Veliko golta tudi izven hranjenja, veliko kolca in tudi kiha. Ko se mu dvigne, zacvili in se zvija. Ali je refluks nevaren? Ima kakšne dolgoročne posledice? Kdaj in kako se stanje lahko izboljša?
3. Občasno preden zaspi oz ko je zelo razburjen, trzne z nogami in rokami, jih sunkocito stegne, kot da bi se stresel. Je to normalno?
4. Včasih vidim, da se mu čisto malo in za kratek čas trese rokica in ustnica. Je to tudi normalno?
5. Začel se je zelo sliniti in sesati rokice, sploh ponoči ga velikokrat zalotim tudi samo s sesanjem palca. Ali je to razvojno ok? Ali ga pustim, da sesa ali raje umikam roke iz ust, da se ne navadi na sesanje palca?
6. Prosila bi vas tudi za mnenje glede cepljenja. Priporočate dodatno cepljenje za rotavirus in pnevmokok?
Hvala za odgovor in lep dan!
Na kratko: točke 1. – 5. vse normalno.
Na dolgo:
ad 1. Nasmihanje se res prične pri 6-7 tednih in je sprva vedno “sramežljivo”, nikoli ni glasnega gruljenja ali hihitanja. In še to le v primeru, da je dojenček v “zadovoljni” fazi. Torej: vse ok.
(Se opravičujem za morda neprimeren komentar, a me tole o mamicah, ki se jim otroci te starosti ves dan smejijo, spominja na filme, kjer novorojenček po “krvavem” rojstvu ves lep in rožnat pogleda očka in se mu blaženo nasmehne.)
ad 2. Gastroezofagealni refluks je pri dojenčkih te starosti opisan pri več kot 3/4 otrok, torej je nekaj fiziološkega, razvojnega. Glavna nevšečnost doleti pralni stroj, ki mora prati s sesirjenim mlekom označene pleničke, pajacke, slinčke … in mamine/očkove majčke. Kihanje = čiščenje noska, bolj učinkovito in manj nevarno kot kakšno vaše šarjenje z vatirano palčko po nosu. Le pri desetini polivalčkov je refluks problem – pri teh je povezan s slabim pridobivanjem teže, kašljem, težjim dihanjem ipd. Če sem prav razumela, vi ne sodite med to manjšino. In seveda mine – okrog 3. meseca, pri nekaterih pa šele v času, ko začno z gosto hrano.
ad 3. Trzanje, kaotično brcanje in klatenje okončin med razburjenjem je prav tako normalno in je v glavnem odraz nezrelega živčevja, Lepi, gladki gibi so le v času, ko pada v spanec – pa še takrat jih lahko prekine kakšen tak dogodek, še zlasti, če kaj zaropota, če ga (pre)hitro položite v posteljico ali mu zakruli v trebuščku. Občasno se tak vzorec pojavlja tudi do 6. meseca starosti, ampak vse redkeje, le ob ihti.
ad 4. Tudi tresenje, drgetanje bradice, ustnice sodi v ta “kontekst”. V šali bi rekli, da dojenčki znajo “dramatizirati”.
ad 5. Slinjenje je prav tako značilno za to starost. Običajno mame tolažimo, da jim pač rastejo zobje. A kaj, ko pri nekaterih do pojava prvega zobka mine 6-8 in več mesecev slinjenja. Nepremočljivi slinčki so tu “zakon”.
Sesanje ga pa pomirja – nismo ravno navdušeni nad palčkom (ki ga večina “plodov” sesa, ko so še v mami), kot tudi ne nad dudami. Če ni stalen način pomirjanja, pa mu ga ne vlecite iz ust, za odvajanje (od palčka ali dude) bo dovolj časa.
ad 6. Sodim med zagovornike cepljenja. Večina cepiv nima pomembnih sopojavov – če pa so, so zanemarljivi v primerjavi s škodo, ki jo lahko otroku naredi bolezen, proti kateri je cepljen. Rotavirusi v našem okolju sicer ne delajo usodnih bolezni, a vseeno lahko driska in bruhanje spravita otroka vsaj na infuzijo v bolnišnico. Pnevmokoki pa so pomemben razlog za huda vnetja srednjega ušesa, tudi meningitis in pljučnico. In če boste s cepivom zavarovali otroka, boste posredno varovali tudi vaše starše (ali celo prastarše), za katere je kakšna pnevmokokna pljučnica lahko usodna.
Upam, da sem odgovorila na vaša vprašanja. Ki so prav tipična za “sveže” mame. No, pri tretjem otroku boste imeli povsem drugačne dvome…
Srečno,
Lepo pozdravljeni,
hvala za izčrpen odgovor, ste me malo pomirili.
Imam pa še eno vprašanje in sicer sem med dojenjem ter med božanjem dojenčka po glavici, na zatilju in vratu zatipala par premakljivih bunkic, do velikosti koruznega zrna. Nič ni videti, da bi med tipanjem to otroka bolelo. Mene pa malo skrbi. Zdi se mi, da so bezgavke? Ali je normalno, da jih tipam v takšni velikosti? Otrok je zdrav, nič prehlajen, lepo pridobiva na teži. Stari smo 10 tednov.
Hvala za odgovor in lep pozdrav!