Tako poudarja specialistka družinske medicine Neža Starič, dr. med., iz ZD Ljubljana, ki razloži, da so povzročitelji navadnega sezonskega prehlada virusi, zato antibiotična terapija ne bo prav nič pomagala pri hitrejšem prebolevanju. “Še več, tako kot pri jemanju kateregakoli zdravila lahko tudi pri jemanju antibiotikov pride do neželenih stranskih učinkov, zato je pomembno, da jih uživamo le po navodilu zdravnika in ob ustrezni indikaciji. Še bolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, da napačna in pretirana raba antibiotikov vodi v pojav bakterij, ki so odporne na antibiotike (t.i. rezistentne bakterije), kar velja za eno največjih groženj za javno zdravje,” opozori.
V primeru pojava prehladnih simptomov in znakov ostanimo doma, vzdržujmo medosebno razdaljo, upoštevajmo higieno kašlja in umivanja rok ter skrbno prezračujmo prostore, da bi s tem zmanjšali verjetnost prenosa okužbe na druge, predvsem ranljive skupine prebivalcev.
Neža Starič, dr. med., spec. družinske medicine, ZD Ljubljana
Lajšanje simptomov okužb dihal
Po besedah sogovornice je velika večina sezonskih okužb dihal virusnega izvora. “Gre praviloma za samoomejujoče okužbe kratkega trajanja. Najpogostejši simptomi so izcedek iz nosu, bolečine v žrelu, povišana telesna temperatura, bolečine v mišicah, suh kašelj, blag glavobol. Samo na podlagi klinične slike težko razločimo posamezne povzročitelje virusnih okužb. Zdravljenje je podporno, torej usmerjeno v lajšanje simptomov,” pove.
Povišano telesno temperaturo praviloma znižujemo z antipiretiki, hladnimi oblogami ali hladno kopeljo, če le-ta preseže 38,5 stopinj Celzija, saj vročina igra vlogo pri obrambi našega telesa pred mikroorganizmi, pravi Staričeva. Pove, da so izjema starostniki, kronični bolniki in nosečnice, kjer se odločimo za zniževanje povišane telesne temperature že pri nižjih vrednostih. Vročino znižujemo tudi, če so simptomi zelo moteči za bolnika.
Ob vročini je pomembno tudi ustrezno nadomeščanje izgubljene tekočine in elektrolitov.
Neža Starič, dr. med., spec. družinske medicine, ZD Ljubljana
“Pri izcedku iz nosu in zamašenem nosu si lahko pomagamo s spiranjem nosu s fiziološko raztopino in z uporabo dekongestivnih kapljic za nos, ki so v prosti prodaji v lekarnah. Kašelj lahko lajšamo s pomočjo vlažnih inhalacij. Za lajšanje bolečin v žrelu lahko vzamemo pastile za žrelo, obstajajo pa tudi pršila. Svetujemo tudi počitek in dobro hidracijo,” še svetuje Neža Starič.
Kdaj k zdravniku?
Pregled pri zdravniku je nujno potreben, če se ob prebolevanju respiratorne okužbe pojavijo resni dodatni simptomi: bolečine v prsnem košu, težko dihanje, huda splošna oslabelost, hud glavobol, zmedenost, omotica ali izguba zavesti, odgovarja Staričeva. Dodaja, da je pregled potreben tudi, če visoka vročina vztraja več dni ali če se stanje kljub simptomatskim ukrepom ne izboljša ali celo poslabša.
Dokaj pogosta okužba v tem času pa je tudi angina oz. streptokokni tonzilitis, kjer je povzročitelj okužbe bakterija in je potrebno antibiotično zdravljenje. Za angino so značilne bolečine v žrelu, oteženo požiranje, žrelo je izrazito pordelo, prisotni so povečani mandeljni z belkastimi oblogami, prisotna je visoka vročina in povečane ter boleče vratne bezgavke. Od virusnih obolenj jo loči poleg navedenega tudi odsotnost prehladnih simptomov (torej odsotnost izcedka iz nosu, kašlja). Diagnosticiramo jo na podlagi anamneze, kliničnega pregleda in praviloma brisa žrela.
V zadnjih tednih nekaj več tudi kovida
Sogovornica pove, da v zadnjih tednih opaža nekoliko več obolelih s covidom-19, vendar težko oceni, ali je bolezen v porastu, saj se množičnega testiranja na to bolezen v splošni populaciji ne izvaja več. Spremljanje okužb s Sars-Cov-2 sicer izvaja NIJZ (podatki so javno dostopni na njihovi spletni strani), vendar je število prijavljenih primerov gotovo manjše od resničnega števila okužb, zaradi odsotnosti množičnega testiranja in ker verjetno vsi oboleli ne gredo k zdravniku.
Testiranje na covid-19 je še vedno smiselno v določenih primerih in sicer predvsem pri osebah z večjim tveganjem za napredovanje bolezni covid-19 v hudo obliko (npr. osebe z določenimi kroničnimi obolenji, starostniki), saj je pri njih možno zdravljenje s protivirusnimi zdravili, ki so odobrena za zgodnje zdravljenje bolezni covid-19. O testiranju in morebitnem zdravljenju presoja lečeči zdravnik.
Neža Starič, dr. med., spec. družinske medicine, ZD Ljubljana
“V skladu s sklepom epidemiološke stroke v Sloveniji se covid-19 obravnava enako kot druge okužbe dihal. Hitrih testov na covid-19 ne smemo uporabljati po datumu izteka roka uporabnosti, saj je vprašljiva veljavnost takih testov, sicer pa hitri testi praviloma zaznajo tudi nove seve,” še pove Neža Starič.
Kaj lahko sami naredimo za krepitev zdravja?
Sogovornica meni, da je najpomembnejše vzdrževanje zdravega življenjskega sloga z zdravo, uravnoteženo prehrano, rednim gibanjem, zadostno količino spanja in dovolj veliko mero psihične razbremenitve. “Vse našteto krepi imunski sistem, da se lahko ustrezno spopade z mikroorganizmi. Omenila bi še cepljenje proti gripi, ki ga svetujemo vsem, še posebej pa starostnikom, kroničnim bolnikom in nosečnicam,” sklene Neža Starič.
Kot je poročal Žurnal, kovid-19 poteka podobno kot druge okužbe dihal. Sicer pa se pripravljajo nova priporočila za cepljenje proti kovidu, ki se bodo nanašala predvsem na rizične skupine. Trenutno ima Slovenija na razpolago okrog 930.000 odmerkov cepiva.