Čeprav je res, da so nekatere okvare srca ali srčnih arterij lahko nepopravljive, so raziskave pokazale, da lahko z zdravo prehrano (po potrebi skupaj z zdravili) preprečimo nadaljnje okvare in celo izboljšamo delovanje srca in ožilja.
Če se nekdo prehranjuje uravnoteženo in skrbi za dovolj gibanja, ga tak življenjski slog pomaga varovati pred številnimi kroničnimi boleznimi, kot so bolezni srca, sladkorna bolezen tipa 2 in debelost. Zato ima hrana izjemno pomembno vlogo za naše zdravje in dobro počutje.
Nikoli ni prepozno, da s spremembo prehrane in življenjskega sloga prispevamo k izboljšanju svojega zdravja.
Ob poplavi informacij o prehranskih trendih, promociji številnih modnih diet in priporočil o (pre)hrani pa se težko odločimo, komu zaupati, kaj jesti in česa ne. Tako krožijo med ljudmi miti in neresnice. ZPS, Društvo za srce in Inštitut za nutricionistko opozarjajo na tri pogoste:
Če jemljete zdravila za zdravje srca, lahko jeste, kar želite.
Ne drži. Zdravila lahko pomagajo pri obvladovanju nekaterih bolezni srca, vendar na te bolezni pogosto pomembno vpliva tudi to, kaj jemo. Visok holesterol in visok krvni tlak sta delno ali v celoti posledica nezdrave, pretirano mastne, sladke in hranilno manj ustrezne prehrane. Zakaj bi se torej prehranjevali tako, da bi se vam zvišal krvni tlak ali holesterol in bi za nadzor potrebovali več zdravil?
Ustrezna prehrana ima ključno vlogo pri obvladovanju zdravstvenih težav. Lahko pomaga tudi pri preprečevanju nastanka raka in demence.
Jajca škodujejo zdravju srca.
Ne drži. Jajca so pogosto (neupravičeno) na slabem glasu zaradi njihove vsebnosti holesterola. Eno veliko jajce vsebuje med 180 in 250 mg holesterola. Vendar raziskave [1] potrjujejo, da ima holesterol, ki ga zaužijemo iz hrane, pri večini ljudi razmeroma skromen vpliv na raven holesterola v krvi. Naše telo namreč večino holesterola biosintetizira samo, le slabo četrtino pa doprinese holesterol iz prehrane. Na vrednost holesterola v krvi imajo zato večji vpliv drugi dejavniki, kot je na primer prekomeren vnos nasičenih maščob.
Ker so jajca dober vir beljakovin, imajo relativno nizko energijsko vrednost in vsebujejo veliko pomembnih vitaminov in mineralov, jih je priporočljivo vključevati v prehrano. Vodilo pri njihovem uživanju pa naj bo zmernost.
Za zdravje srca je najboljša prehrana z nizko vsebnostjo maščob.
Delno drži. Zmanjšanje uživanja živil, ki vsebujejo nasičene maščobne kisline in zlasti transmaščobe je pomembno za zdravje srca, vendar pa iz prehrane ni smiselno izločiti VSEH maščob.
Transmaščobne kisline lahko do določene mere nastanejo v jedeh, ki se pripravljajo pri visoki temperaturi (nad 120°C), npr. v slaščicah, piškotih, ocvrtih, praženih in pečenih jedeh. Dokazano je, da transmaščobne kisline najbolj zmanjšujejo »dobri« HDL holesterol in povečujejo »slabi« LDL holesterol, zato veliko prispevajo k aterosklerozi, posledično višanju krvnega tlaka, boleznim srca in ožilja, presnovnemu sindromu, diabetesu tipa 2 ter drugim boleznim.
Nasprotno lahko zdravju koristne maščobe, kot so mononenasičene in polinenasičene maščobe (na primer omega-3 maščobne kisline), pozitivno vplivajo na zdravje srca. Te maščobe najdemo v živilih, kot so oljčno in repično olje, mastne ribe, oreški, semena in avokado.
Poleg zdravju koristnih maščob ima za zdravje srca pomembno vlogo tudi prehrana, bogata s prehranskimi vlakninami in antioksidanti.
A tudi pri uživanju zdravih maščob naj velja načelo zmernosti. Poraba vseh maščob v prehranjevanju je namreč v prehrani Slovencev še vedno prevelika.
Kako zmanjšati tvorbo škodljivih transmaščob?
Z izbiro načina priprave hrane lahko vplivamo na možnost tvorbe škodljivih transmaščob tako, da je čim manjša:
- Uporabljajmo več kuhanja, dušenja pri čim nižji temperaturi.
- Jedi raje zabelimo na koncu priprave.
- Zaužijmo jih sveže pripravljene in jih ne pogrevajmo večkrat.
- Bodimo zgled otrokom, tudi ko se prehranjujemo izven doma. Čeprav dunajski zrezek in pomfrit v večini slovenskih gostiln predstavljata osnovni otroški meni, spodbujamo bolj zdrave izbire.
S pomočjo aplikacije VešKajJeš do lažjih odločitev pri izbiri živil
Zaradi hitro rastoče in pestre ponudbe izdelkov na trgu predstavlja prepoznavanje živil z ugodno prehransko sestavo vedno večji izziv. Pri tem vam lahko pomaga brezplačna mobilna aplikacija VešKajJeš, ki podatke o sestavi živil poenostavi in prikaže v razumljivejši obliki, tudi prilagojeno glede na ugodnejši prehranski profil. Prehranski izdelki, s katerimi lahko ohranjamo in krepimo zdravje, so v nadgrajeni mobilni aplikaciji VešKajJeš posebej označeni s simbolom varovalnega živila.
Več vsebin o prehrani:
- Številne nasvete za zdrave prehranske izbire lahko najdete na spletnih straneh www.veskajjes.si, www.zps.si, https://zasrce.si in na www.prehrana.si.
- Intervju s prim. Matija Cevcem, dr. med., predsednikom Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije v intervjuju na povezavi izpostavlja, da zdrav življenjski slog praviloma ohranja ali celo izboljšuje naše dobro počutje. S takim načinom življenja vplivamo na skoraj vse dejavnike tveganja za slabšanje zdravja, od srčno-žilnih bolezni pa vse do različnih rakavih obolenj. V intervjuju lahko preberete številne zanimive poudarke glede uživanja prehranskih dopolnil in modnih diet.
[1] Vincent MJ, Allen B, Palacios OM, Haber LT, Maki KC. Meta-regression analysis of the effects of dietary cholesterol intake on LDL and HDL cholesterol. Am J Clin Nutr 2019;109:7-16.
