Pozdravljeni,

sem v zrelih letih, marihuano kadim že skoraj dve desetletji, začela pa sem nekje pri 28ih.. Zadnja leta sem v zvezi z moškim, ki pokadi dosti več trave dnevno, kot jaz, vendar to ne pomeni, da mene trava ne ovira pri normalnem funkcioniranju. Na videz je najino življenje kar urejeno in harmonično, v resnici pa sva polna frustracij, najverjetneje zaradi tega, ker kadiva vsak dan in s tem zapravljava denar, zdravje, čas in predvsem unicujeva vitalnost najine zveze. Moj partner ima po mojem zaradi uživanja marihuane vse bolj izrazite psihične motnje, ki se kažejo skozi izbruhe, preganjavice, aseksualnost, skozi pretirano občutljivosti in pasivnost, predvsem pa skozi njegovo večno odtujenost, ki je v zadnjem letu že tako problematična, da skoraj nisva več intimna, le objameva se še in bežno poljubiva ob snidenju in slovesu. Jaz sem vse bolj zafrustrirana, ker me zavrača, kljub mojim velikim in darezljivim inputom v zvezi, zato skadim še več trave, ko me mučijo prave srčne bolečine zaradi njehove hladnost.  Vendar se z uživanjem trave poglobi tudi potrtost in tako izgubljam voljo do življenja.  Se sicer kar dosti gibam in poskrbim, da sem dovolj v naravi in da kuham in jem dokaj zdravo, ampak sem vse premalo dejavna in ne izpeljem stvari, ki jih načrtujem, ali pa sem zelo počasna. Postorim vse v gospodinjstvu, on pa zraven službe ne naredi skoraj nič za naju, se pa na polno posveča svojemu hobiju, skoraj nič več pa ne počneva  skupaj, razen občasnih izletov v naravo. In seveda obedovanje, formalni dnevni pogovori o tekočih zadevah in interesih, včasih skupno gledanje televizije in kak obisk v gostilni, zadnje mesece pa imava zgolj zelo redke obiske, midva pa itak ne obiščeva več nikogar, čeprav sva vabljena. Kajenje trave je okrnilo najina življenja mnogo bolj, kot sva si pripravljena priznati.

Kar nekajkrat sva že prenehala kaditi travo popolnoma, pa nisva tdrzala več kot dva meseca. In vedno je bil kriv njegov kolericen izpad, ki naju vedno oba zelo izčrpa, tudi če se jaz sploh ne odzovem na njegovo jezo, saj takrat je neustavljiv v besedah in glasni agresiji. Propadava.

Ne vidim več druge rešitve, kot da neham kaditi kar na lastno pest, da se odklopim od njega čustveno in se ne zanašam nanj, da bo prenehal z mano. Zadnje čase on odlaša s prenehanjem, delava pa se, kot da bova vsak trenutek prenehala kaditi popolnoma, da je vse zgolj še samo vprašanje časa.  In tako se pretvarjava že nekaj let, odkar se zavedava, da morava nehati, če želiva še karkoli dobrega narediti v življenju.  Trenutno res propadava, čeprav to dobro skrivala oba.

Vesela bom vsake spodbude, bom pa še kaj napisala, kako napredujem.  Zavedam se, da sem na začetku in da morda ne bo šlo zlahka, da bom mogoče potrebovala nekaj časa, da mi bo sploh uspel prvi dan popolnoma brez trave.

Hvala za branje in morebitne nasvete in komentarje& lep pozdrav

Pozdravljena,

odlična odločitev, da več ne čakate na druge, pač pa poskrbite zase in svoje zdravje, čeprav pri tem “druge” pomeni vašega življenjskega sopotnika.

Največji izkaz ljubezni do njega in največ, kar lahko naredite za vajino vezo je to, da se zbudite iz spanca- to se že storili in kot drugo začnete delati na svoji razstrupitvi, vrnitvi k svoji esenci in krepitvi vaše prave narave. Na srečo vam je marihuana še ni čisto zameglila, tako da še imate čas in se iz tega lahko izkopljete.

Glede na to, da gre za tako dolgo obdobje kajenja, da nimate podpore v svoji bližnji okolici in da ste že v preteklosti neuspešno poskušali prekiniti, bi vas spodbudila, da si poiščete pomoč. Lahko so to na začetku individualni pogovori s svetovalko/-cem, lahko je vključitev v skupino ljudi, ki imajo podobno izkušnjo. V vsakem primeru vam bo to dalo dodatno moč, znanje, veščine, nova orodja, motivacijo in v dneh, ko bo težko tudi upanje, da bo kmalu minilo in da vas čakajo lepši časi, ko bo tudi abstinenca lažja. Tako boste imeli več moči, motivacije, lažje boste šli preko ovir, ki pa se bodo pojavljale.

Dvajset let “zadrogiranosti” je pustilo posledice na vašem telesu, možganih, živcih, psihi, čustvih, odnosih, duši, socialni mreži, zmožnosti spopadanja s stresom, duhovnem razvoju in drugih področjih. Vse to so področja, kjer niste izživeli potenciala ki bi ga, če bi bili trezni, prizemljeni, v stiku z realnostjo in svetom. Zato se lahko zgodi, da se vam bodo na tem področju dogajali različni šoki, presenečenja, razočaranja, streznitve, ki pa niso negativne, čeprav je proces sam lahko zelo neprijeten, težek, tudi mučen.

To so dodatni razlogi, da se dobro opremite in se na pot podate z nekom, ki vam bo stal ob strani in vam pomagal pri razpletanju vsega šmorna, ki bo prišel ven in ste ga v vseh teh letih pozabili, potlačili, spregledali.

Različne organizacije in ustanove pri tem pomagajo in so vam v oporo. Iščite pod Centri za duševno zdravje, ki so organizirani v zdravstvenih domovih po Sloveniji https://www.zadusevnozdravje.si/kam-po-pomoc/centri-za-dusevno-zdravje/odrasli, “UP” Društvo za pomoč zasvojencem in njihovim svojcem Slovenije https://www.drustvo-up.si/, Zavod Pelikan – Karitas https://pelikan.karitas.si/terapevtski-center-viscaronnja-gora.html. Če vam nič od tega ne odgovarja, lahko izberete tudi psihiatrično in psihoterapevtsko pomoč. Pobrskajte, kje je v vašem kraju na voljo.

Brezplačno psihoterapevtsko pomoč lahko dobite tudi na https://www.karitas.si/esos/#video-svetovanje. Po prvem informativne razgovoru boste dobili psihoterapevta, ki vam bo v pomoč in podpor pri načrtovanju vaše nove, svetlejše, lepše, bolj srečne in izpolnjujoče poti.

Seveda pa smo vam na voljo tudi tu na forumu.

Srečno in pogumno naredite nov korak, ki je drugačen od vseh do zdaj. Pa boste videli, kakšne spremembe vam prinese. V zasvojenost se še vedno lahko vrnete kadarkoli. To vam je poznano. Trezno življenje ima posebne čare, ki postanejo neprecenljivi, ko jih zmoreš videti. Pot do tam ni dolga, zahteva pa vašo zavezo.

Še to, če ste zmogli napisati to “revizijo” svojega življenja, imate kapaciteto tudi da zaživite drugačno in bolj polno življenje.