Vsak drugi človek na svetu bo tekom življenja razvil duševno motnjo, je pokazala obsežna raziskava, ki sta jo izvedli v sodelovanju Harvard Medical School in Univerza v Queenslandu. Za potrebe raziskave so raziskovalci med leti 2001 in 2022 osebno anketirali (ang. Face to face survey) več kot 150.000 odraslih oseb iz 29 držav. Izsledki raziskave so objavljeni v The Lancet Psychiatry.
“Duševne motnje so velik svetovni zdravstveni problem, ki ima številne neizpolnjene potrebe,” meni Ronald Kessler iz Harvard Medical School. O prisotnosti vsaj ene duševne motnje v desetletju pred sodelovanjem v raziskavi je poročalo 29 odstotkov moških in 30 odstotkov žensk. Tveganje, da do 75. leta razvijejo vsaj eno duševno motnjo, je bilo med osebami, ki so sodelovale v raziskavi, 46 odstotkov za moške in 53 odstotkov za ženske.
Najpogostejše motnje
Najpogostejše duševne motnje so glede na raziskavo motnje razpoloženja, kot sta denimo velika depresivna motnja ali tesnoba, se pa pojavnost nekoliko razlikuje med spoloma.
Tri najpogostejše duševne motnje med ženskami:
- Depresija
- Specifična fobija
- Post travmatska stresna motnja
Tri najpogostejše duševne med moškimi:
- Zloraba alkohola
- Depresija
- Specifična fobija
Prvič se pojavijo že v mladih letih
Raziskovalci so ugotovili tudi, da se duševne motnje pri večini prvič pojavile že v otroštvu, adolescenci ali v mladi odrasli dobi. To je po mnenju Kesslerja zelo pomembna informacija, na podlagi katere je potrebno prilagoditi javno zdravstvene intervencije, da se osebam, ki imajo povečano tveganje za duševne motnje, lahko pravočasno zagotovi pomoč.
Duševne motnje v porastu tudi v Sloveniji
V Sloveniji smo, tako kot tudi v več drugih evropskih državah in po svetu, od začetka pandemije zaznali večjo prisotnost simptomov duševnih motenj. Simptomi se lahko v povečanem obsegu pojavijo zgodaj po kriznem dogodku, kot na primer začetek pandemije ali zaprtje države. Ni pa na porast težav vplivala le epidemija. Porast težav v duševnem zdravju je bil zaznan že pred začetkom epidemije covid-19. Primerjave podatkov iz leta 2014 in 2019, kažejo na to, da se je razširjenost depresije povečala.
Viri: