Kot navaja Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS), se sladoledi z več zraka stopijo hitreje, tisti z manj pa so bolj trdni, zato jih je pred uživanjem priporočljivo pustiti 10 minut na sobni temperaturi. Manj zraka je v tistih sladoledih, kjer je manjše razmerje med neto količino (izraženo v gramih) in tisto v mililitrih. V sladoledu je lahko zraka tudi več kot polovico, pravijo.
Deluje puhast, vendar ni lahek
Čeprav sladoled zaradi »puhaste« konsistence deluje kot lahek obrok, to ni, še opozarjajo na ZPS. Denimo, čokoladni sladoled lahko vsebuje kar nekaj maščobe in veliko sladkorja. S 100 grami (kepica sladoleda) lahko zaužijemo tudi do 300 kilokalorij energije ter pokrijemo 15 odstotkov priporočenega energijskega vnosa za povprečno odraslo osebo. Na trgu pa so tudi taki, ki imajo manj sladkorjev in maščob.
Čokoladni sladoledi na testu
ZPS je pod drobnogled vzel 16 čokoladnih sladoledov blagovnih in trgovskih znamk. Trije izhajajo iz ekološkega kmetijstva, eden je veganski, torej brez mlečnih sestavin. Preverili so njihovo sestavo, označbo, hranilno vrednost, senzorične lastnosti in morebitno vsebnost neželenih mikroorganizmov. Večina sladoledov vsebuje od tri do šest aditivov. En sladoled je brez enega samega aditiva in arome, saj je narejen le iz štirih sestavin: mleka, smetane, sladkorja in kakava. Pri enem izdelku so odkrili preseženo vrednost enterobakterij oziroma mikroorganizmov. Kilogram čokoladnega sladoleda je stal od tri do 20 evrov. Tokrat med najdražjimi ni ekoloških.
Znova se je potrdilo, da cena ni nujno merilo kakovosti in da najdražji sladoled ni najbolj kakovosten.
Po oceni ZPS je zmagal ekološki sladoled, ki je stal 14,63 €/kg. Izdelek, ki ima dobro razmerje med ceno in kakovostjo, pa približno štiri evre manj. Med tistimi, ki so se tokrat slabše odrezali, sta bila tako najdražji kot najcenejši na testu.
Kakovosten čokoladni sladoled se topi enakomerno in ne po slojih. Je nežne konsistence, brez grudic in kristalov ledu. Okus in vonj sta prijetna, osvežujoča, značilna za čokolado oziroma kakav, a ne preveč intenzivna.
Sladoled ali zamrznjen desert?
Le polovica sladoledov vključenih v test, je iz mlečnih sestavin in mlečne maščobe. Pri preostalih so proizvajalci mlečno maščobo nadomestili z običajno cenejšo kokosovo maščobo. Čokoladne sladolede ob kakavu in/ali čokoladi, ki mu dajejo tipičen okus in videz, običajno sestavljajo še voda, sladkor in/ali glukozno-fruktozni sirup ter aditivi.
Med izdelki na testu je bil tudi tak, ki sploh ne vsebuje mlečne maščobe ali drugih mlečnih sestavin. Gre za veganski sladoled, a ker pravilnik za sladolede v Sloveniji ne obstaja več, potrošnik dejstva, da kupuje brezmlečni sladoled, ne more več razbrati iz imena izdelka. Na ZPS zato menimo, da potrebujemo nov pravilnik, ki bo uredil to področje in potrošniku olajšal izbiro.
Nika Kremić iz Zveze Potrošnikov Slovenije
Celoten test je na povezavi: https://www.zps.si/testi/test-cokoladnih-sladoledov-295
