Lepo pozdravljeni,

rodila sem pred 10. dnevi in sicer v 41./1 tednu. Porod je bil sprožen s predrtjem ovojev, ki so sprožili dokaj blage moje popadke, ki so jih potem naknadno podprli z umetnimi popadki. Porod je od predrtja ovojev trajal 13 ur. Porodno bolečino smo lajšali s smejalnim plinom, nato pa z ultivo. Vse je potekalo dobro, odpirala sem se lepo. Kar naenkrat je bil čas za iztis, ki pa je trajal res dolgo. Dojenčkova glavica ni in ni hotela priti ven – kar nekajkrat je bila na pol vzunaj, pa je šla spet nazaj. Glavico sem porodila s pomočjo babice, ki je pritiskala na moj trebuh, druga babica pa je spodaj naredila epizitomijo. Ko se je glavica končno porodila, pa je prišlo do (kot piše v odpustnici) rahlega zastoja ramen, ki so ga razrešili s pritiskom za simfizo. Ko se je sin rodil, pa ni takoj zajokal. Dogajanja se ne spomnim ravno dobro, vem pa, da je babica hitro začela miriti mene in moža, da se lepo oglaša. Oživljanje ni bilo potrebno, prav tako ni bil intubiran. Apgar po 1. minuti je bil 6 (pulz 2, dihanje 1, vzdražljivost 1, tonus 1, barva 1), po 5. minutah je bil apgar 8 (pulz, dihanje in vzdražljivost 2, barva in tonus pa 1), po 10. minutah je bil apgar 9. Sina niso nič odpeljali iz porodne sobe, ves čas je bil notri in tudi potem je bil z mano na navadnem oddelku. Poporodni potek je bil OK, sicer je bil malo zlateničen in je bil eno noč pod lučko, zato sva bila v porodnišnici 1 dan dlje.

Zdaj doma pa mene zelo skrbi, da je z njim kaj narobe in imam nekaj vprašanj.

1. Skrbi me, da je pri porodu utrpel pomanjkanje kisika ali možganske krvavitve, ki so jih zdravniki spregledali. Nihče ni nič omenil, tudi v odpustnici nič ne piše (odpustne diagnoze velik novorojenček in zlatenica). pH popkovne arterije je bila 6,99 (BE -20,2), pH popkovne vene pa 7,23 (BE -11,4). Teh vrednosti mi ni nihče nič razložil, sem jih pa pogooglala in me zelo skrbi, da je bil sin res predolgo brez kisika. Kaj pomeni tak izvid?

2. Ali se pomanjkanje kisika opazi po porodu? Kaj pa možganske krvavitve? Bi v primeru suma naredili UZ glavice in ga opazovali?

3. Strah me je, da bo imel kakšne dodatne težave, npr. cerebralno paralizo. Ves čas spremljam njegovo gibanje in me zanima, če je to normalno za novorojenčka. Ko se naje, oz se ravno prebudi je malo mlahav, ko pa se joka/razjezi pa noge in roke zakrči. Takrat se zvija in krči tudi v predelu trupa in glavice, stiska pesti in stopala. Najhuje je, ko se umivamo oziroma previjamo. Takrat se zelo premika, noge v kolenih čisto pokrči in jih dvigne k trebuščku, z rokami in glavo pa se zelo zvija. Pri previjanju močno joka, drugače pa je precej nezahteven in deluje zadovoljen novorojenček – res zaenkrat ne joka veliko, bolj jamra in se oglaša, pa z možem hitro ugotoviva, kaj ga daje. Njegov hipertonus oziroma občasna mlahavost, vmes mineta. Ko ni razdražen ali zelo utrujen in najeden, se lepo premika. Premika vse okončine.

Večino časa ima prstke v pesti, ampak jih vmes lepo sprosti in se že igra s prstki, tudi moja očala je že potegnil z obraza. Parkrat se je že sam obrnil na trebušček, kjer nekaj malega časa glavico zadrži po konci.  Prav tako glavo nekaj časa na hrbtu že zadrži v sredinski legi. Nobenih od teh gibanj ne spodbujamo in ga tudi hitro nazaj premaknem na bok. Doji se zelo lepo, lepo sesa in pridobiva težo.

Ali menite, da me mora kaj pretirano skrbeti? Predvsem me skrbi, ker se krči in je mlahav, kar sem prebrala da je znak CP. Da je hipoton v rokicah so omenili tudi na prvem pregledu po porodu, potem na drugih viziah tonusa niso omenjali. Res me skrbi.

4. Prebrala sem, da se distocije ramen redko kdaj končajo brez zapletov, zato me še toliko bolj skrbi, da res ni kaj narobe.

5. Velikokrat kolca in tudi kiha. Ali je to normalno?

6. Zaradi dopustov imamo prvi pregled pri pediatru šele po 1 mesecu in 3. tednih. Skrbi me, da se bo kaj spregledalo in bo prepozno prišel do ustrezne fizioterapevtske obravnave.

Res se opravičujem, ker tako veliko pišem, ampak sem res obremenjena.

Najlepša hvala za odgovor in lep dan želim.

Lepo ste opisali porod, ki pa je za naša merila povsem običajen, netravmatski za mamo in otroka. Po umetnem predrtju ovojev je vedno dolga doba do pravih popadkov, zato jih tudi spodbujajo z zdravili. In doba iztisa (3. porodna doba) je lahko tudi daljša (kar je značilno za tiste, ki imajo epiduralno analgezijo), zelo redko se glavica porodi v nekaj popadkih. Distocija ramen je tudi bolj opis, da so morale babice (ne pišete o kakšnem porodničarju, ki pogosto rešuje ta problem, če je resen) uporabiti manever pritiska na sramnico (da so spravile ramo na pravo pot). Ni pa nobenega opisa manjše gibljivosti rok(e), ki bi kazala na nateg brahialnega živčnega pleteža, ki je pogost ob resnejšem zastoju ramen.

Novorojenčki takoj po rojstvu zajokajo (in globoko pogledajo očka) samo v filmih, večina se jih začne “dreti” šele po minuti ali dveh. In večina je modrih na pogled. (Tipično vprašanje mame takoj po porodu: Zakaj ne joka? 🙂 ).

Ocena po Apgarjevi 6 1 minuto po rojstvu res ni idealna, a je nepomembna za kasnejši razvoj otroka. Poveden pa je 10 minutni “Apgar”, ki je normalen.

Kri iz popkovnice analiziramo za oceno delovanja posteljice – vrednosti v arteriji (6,99) niso optimalne, a je očitno šlo za kratkotrajno pomanjkanje kisika med porodom, na katerega so novorojenčki dobro pripravljeni. Če bi šlo za kaj resnejšega, ne bi ostal pri vas v porodni sobi, ampak bi bil takoj klican pediater, ki bi ga verjetno sprejel na intenzivno, vsaj za opazovanje. Kot razberem, pri vas niti klic pediatru ni bil potreben… Pa tudi na oddelku vam je šlo dobro.

Pomembno pomanjkanje kisika ali celo možganska krvavitev NIKOLI ne potekata “nemo” = asimptomatsko, pri tem pH krvi iz popkovnice ne sodi v nabor rizičnih dejavnikov višje vrednosti. Da so fanta po rojstvu pregledali (pravzaprav dvakrat pediater in velikokrat izkušene medicinske sestre, ki znajo prepoznati znake pomembnejšega obporodnega dušenja) in razen LGA in zlatenice niso našli nič posebnega, tudi lahko izključuje vaše “zle slutnje”. In tudi UZ preiskava glave bi bila ob najmanjšem sumu opravljena.

Celoten opis pod točko 3. pa je tipičen za novorojenčka v prvih tednih življenja – mlahav, ko je zadovoljen, sit in previt (takšen je morda tudi njegov očka na kavču po nedeljskem kosilu 🙂 ) in togoten, ko je lačen ali ko ga “mučite” z zoprnim umivanjem – previjanjem. Očitno pa je, da veliko “googlate”: na to kažejo ne le strokovna poimenovanja / natančni opisi, ampak tudi vaš strah. Ki vam “prefilitrira” prebrano in v vašo zavest ponuja samo tiste znake, ki se jih bojite. O cerebralni paralizi pa se pred starostjo 2 let niti razmišlja ne, še manj se išče predznake.

Kolcanje pomeni hitro skrčenje trebušne prepone, kar tipično za to starost (no, tudi za plod, sem prepričana, da vam je trebuh zaradi njegovega kolcanja “skakal” že pred porodom).

Kihanje pa je odličen način, da si očisti zgornje dihalne poti, nosek – v katerem je kakšna “mačka” ob normalnem luščenju sluznice ali kakšen ostanek mleka od podiranja kupčka.

Pregled pri pediatru bo čisto v pravem času za dojenčka – le za vas morda pozen, če boste še naprej iskali zlovešče signale. Fizioterapija se pa itak (praviloma) ne uvaja pred 3 meseci starosti. Če bi jo seveda sploh potreboval.

Da skrajšam – porod bo kmalu pozabljen, “težavice” (ki jih opazite predvsem vi, pod vtisom prebranega na internetu) bodo prešle (ali pa bodo prišle nove, prehod na gosto hrano zna biti nov iziv). In boste pričeli uživati v materinstvu (sklepam, da je fant prvorojenec…).

Lep pozdrav,

Lepo pozdravljeni,

najlepša hvala za odgovor. Zelo ste me pomirili.

Imam pa še eno vprašanje, ko otrok zaspi oz ko se začne prebujati, lahko njegovo telo trzne oz. trza. Velikokrat opazim po dojenju, ko na dojki malo “zakinka” in hočeva podreti kupčka, da obrača oči.

Je tudi to le faza spanja ali bi lahko nakazovalo na kakšne nevarne stvari?

Lep pozdrav!

Trzanje v dremežu je zelo pogosto, ne le pri novorojenčkih in dojenčkih. Tudi sami – ko padamo v spanec – delamo podobne nehotne gibe. Zlasti, ko se zdi, da nekam padamo :-). Torej normalno.

V isti “koš” sodi tudi obračanje zrkel, gledanje z belim, škiljenje – ki pa je pri dojenčkih še pogosteje kot pri odraslih. Ki jih ne opazujemo tako natančno. Dvomim, da svojega dragega opazujete tako pozorno in dolgotrajno, kot dojenčka, ko pada v spanec…

Pozdrav, vse dobro,