V številnih raziskavah je bila debelost povezana z večjim tveganjem za Alzheimerjevo bolezen. To je mogoče razložiti s povečanim vnetjem, odpornostjo na inzulin in višjimi ravnmi beljakovine, ki škoduje zdravju možganov, amiloida β, v maščobnem tkivu. Manjša raven mišičja je prav tako povezana z večjim tveganjem za bolezen, vendar ni jasno, ali gre za vzrok ali posledico.
Za potrebe raziskave, v kateri so želeli proučiti povezavo med mišično maso in Alzheimerjevo demenco, so raziskovalci uporabili podatke 450.243 udeležencev iz britanske biobanke, neodvisna vzorca: 21.982 oseb z in 41.944 brez Alzheimerjeve demence in še nadaljnja vzorca 7.329 oseb z in 252.879 brez Alzheimerjeve demence za potrditev najdb. Oceno mišične mase in maščobnega tkiva na rokah in nogah so raziskovalci izmerili z bioimpedanco. Rezultate pa prilagodili starosti, spolu in genetskemu izvoru.
Tudi boljše izvajanje kognitivnih nalog
V povprečju je bila večja mišična masa povezana s skromnim, vendar statistično zanesljivim zmanjšanjem tveganja za Alzheimerjevo bolezen. Ta ugotovitev je bila ponovljena v nadaljnjem vzorcu 7.329 oseb z Alzheimerjevo boleznijo in 252.879 oseb brez nje, pri čemer so bile uporabljene različne mere puste mišične mase – trup in celotno telo.
Večja raven mišične mase je bila povezana tudi z bolj uspešnim izvajanjem kognitivnih nalog. Na drugi strani so podatki pokazali, da telesna maščoba ni bila povezana s tveganjem za razvoj Alzheimerjeve bolezni, bila pa je povezana s z manj uspešnim izvajanjem kognitivnih nalog.
Raziskovalci menijo, da najdbe potrjujejo vzorčno-posledično povezavo med mišično maso in tveganjem za Alzheimerjevo bolezen. Vendar opozarjajo, da je treba te ugotovitve potrditi z novimi neodvisnimi dokazi, preden se uporabijo v javnem zdravstvu ali klinični praksi. In priznavajo, da prav tako ni jasno, ali bi lahko povečanje puste telesne mase lahko spremenilo patologijo Alzheimerjeve bolezni pri bolnikih s predklinično boleznijo ali blago kognitivno motnjo.
