Redno uživanje velikih količin korenčka, korenčkovega soka ali beta karotena v obliki prehranskih dopolnil (odmerki nad 30 miligramov dnevno) in sočasno uživanje s kartenoidi bogate hrane, lahko povzroči obarvanje kože (karotenodermijo), pravi mag. Miroslava Abazović, mag. farm., spec., iz javnega zavoda Lekarne Ljubljana, ki pove, da to izzveni ob prenehanju uživanja oziroma zmanjšanju odmerka.
Beta karoten s svojim antioksidativnim učinkom pripomore, da si koža ob izpostavitvi soncu hitreje opomore in s tem se zmanjša možnost sončnih opeklin.
Mag. Miroslava Abazović, mag. farm., spec., iz javnega zavoda Lekarne Ljubljana
Karotenoidi so splošno varne spojine
“Beta karoten je provitamin vitamina A in se v telesu pretvarja v retinol. Sodi v večjo skupino spojin, ki jih imenujemo karotenoidi. To so v naravi prisotni pigmenti, ki dajejo rumeno, oranžno in rdečo barvo mnogim rastlinam. Karotenoidi, med njimi tudi beta karoten, so pomemben sestavni del naše prehrane in so vir vitamina A. Človeško telo jih ne more sintetizirati, zato jih moramo zaužiti s hrano,” razlaga mag. Abazovićeva.
Bogat vir alfa in beta karotena je oranžna in rumena zelenjava, kot so korenje, bučke, špinača, ohrovt, rdeča paprika, od živalskih živil pa so vir goveja jetra.
Mag. Miroslava Abazović, mag. farm., spec., iz javnega zavoda Lekarne Ljubljana
Kot pravi sogovornica, je pri ljudeh edina pomembna funkcija karotenoidov, in tako tudi beta karotena, da je vir vitamina A, ta pa je ključen za rast in razvoj, imunski sistem in vid. “Beta karoten naj bi deloval kot antioksidant, potekajo raziskave o ugodnem vplivu pri preprečevanju srčno-žilnih in različnih rakavih bolezni,” pove sogovornica. Pomanjkanje vitamina A je pogosto v nekaterih državah v razvoju. V razvitih državah pa pomanjkanja ni, saj dobimo zadostne količine karotenoidov, tudi beta karotena, s hrano.
Nezadosten vnos beta karotena ni povezan s pomanjkanjem, zato tudi ni uradnih priporočil za dnevni vnos. Pomanjkanje karotena ne vodi do nastanka specifične bolezni pomanjkanja ali kronične bolezni.
Mag. Miroslava Abazović, mag. farm., spec., iz javnega zavoda Lekarne Ljubljana
Odsvetovan osebam, ki kadijo
Po besedah. Mag. Abazovićeve, si rezultati raziskav glede uporabe beta karotena pri kadilcih nasprotujejo, vendar kljub temu odsvetujejo kadilcem uživanje beta karotena v obliki prehranskih dopolnil. “Prehranska dopolnila z visokim odmerkom beta karotena (20-30 mg/dan) pa so kontraindicirana pri kadilcih in delavcih, ki so bili izpostavljeni azbestu, saj sta dve randomizirani klinični študiji pokazali, da se poveča tveganje za rak pljuč.“
Uživanje visokih odmerkov beta karotena v nosečnosti in med dojenjem ni dobro raziskano, zato je priporočeno dnevno uživanje največ tri miligrame beta karotena v obliki prehranskih dopolnil.
Mag. Miroslava Abazović, mag. farm., spec., iz javnega zavoda Lekarne Ljubljana
Alkohol lahko vpliva na absorpcijo
Sogovornica pojasni, da je absorpcija karotenoidov iz prehranskih dopolnil večja od absorpcije iz rastlinske hrane, nanjo pa vplivajo številni dejavniki: prisotnost maščob v zaužiti hrani, genetske značilnosti in zdravstveno stanje posameznika … V prehranskih dopolnilih je lahko sam beta karoten ali mešanica karotenoidov. Prav tako je beta karoten na seznamu dovoljenih vitaminov in mineralov, ki se lahko dodajajo prehranskim dopolnilom in tudi živilom. “Sekljanje, rezanje, kuhanje in drugi načini obdelave hrane rastlinskega izvora povečajo absorpcijo oziroma biološko uporabnost karotenoidov.“
Beta karoten je pogosto sestavina prehranskih dopolnil za izboljšanje zdravja in v multivitaminskih pripravkih kot vir vitamina A. V prehranskih dopolnilih je lahko sinteznega ali naravnega izvora, v slednjem primeru ga običajno pridobivajo iz alge Dunaliella salina.
Ena od študij je pokazala, da redno uživanje alkoholnih pijač zavira pretvorbo beta karotena v retinol.
Mag. Miroslava Abazović, mag. farm., spec., iz javnega zavoda Lekarne Ljubljana