Praktično ne mine dan, ko ne bi prejeli klica s sumom na stenice, pravi Gašper Šolaja iz podjetja Rodentia, ki po celi Sloveniji izvaja dezinfekcijo, deratizacijo in dezinsekcijo.
Stenice pogosto prinesemo s potovanj, niti ni nujno, da gre za nizkocenovne in zanemarjene objekte. Ker lahko do reakcij na ugrize pride z zamikom, obiskovalci nastanitev običajno šele doma ali na drugi lokaciji opazijo, da jih je nekaj ‘popikalo oziroma pogrizlo’, pravi sogovornik.
Kako prepoznati ugrize?
“Ker so se ugrizi po vratu množili in bili vedno bolj izraziti, rdečkasti in srbeči, sem sklepala, da me je nekaj pogrizlo. Pri googlanju sem opazila, da so sliki ugriza stenic zelo podobni mojim, tudi ostali simptomi so sovpadali,” pojasnjuje bralka. Srbeči izpuščaji so kljub mazanju z geli za težave po piku žuželk in jemanju antihistaminikov vztrajali še dober teden.
Daleč najpogostejša reakcija na ugriz stenice je pojav srbečih rdečih izboklinic na mestu ugriza, pritrjujejo na Inštitutu za varovanje zdravja (NIJZ). “Najpogosteje so piki na obrazu, vratu, rokah, ramenih in drugih, med spanjem lažje dostopnih predelih. Običajno srbeči izpuščaji izginejo šele po enem do dveh tednih.”
“Posteljna stenica ne prenaša kužnih bolezni do zdaj znanih informacij, ampak povzroča velike preglavice s svojimi piki, ostanki iztrebkov ter kože. Piki ter sledovi insektov so alergeni, kar pomeni, da povzroča neprijetne občutke in alergijske reakcije, ki pa se od posameznika do posameznika razlikujejo. Seveda, ne smemo pozabiti, da prisotnost stenic vpliva na ljudi tudi s psihološkega vidika,” svoje izkušnje na terenu opisuje Šolaja.
Čeprav sami ugrizi niso nevarni, lahko zaradi praskanja pride do komplikacij in bakterijske okužbe vbodnega mesta. Mnogo redkejše, a možne, dodajajo na NIJZ, so tudi težje reakcije: alergijska reakcija s koprivnico (vnetje in oteklina kože) na mestu ugriza, ki se v naslednjih dneh razvije v bolj razširjen mehurjast izpuščaj (izbokline, napolnjene s tekočino). “Izjemno redko pa se pojavi astma kot sistemski tip alergijske reakcije, ki jo povzročijo ugrizi posteljnih stenic, lahko jo spremlja tudi bolj razširjena koprivnica in anafilaksija (huda in včasih smrtna reakcija na alergen, ki povzroči težave pri dihanju, nizek krvni tlak in, če je ne zdravimo, šok).”
Posteljne stenice so žuželke, velike približno 1 – 7 milimetrov, so rumeno-rjave barve (po hranjenju so lahko tudi rdeče ali temno rjave barve). Po svetu so razširjene v zmerno toplih in tropskih področjih. Hranijo se s krvjo. So majhne, a jih s prostim očesom lahko vidimo. Nimajo kril, so ovalne oblike, z izbuljenimi očmi. So nočne živali in pridejo na plan ponoči zato, da se bodo hranile z našo krvjo. Brez sesanja krvi res lahko preživijo tudi več mesecev. Lahko napadejo tudi domače živali. Pik posteljne stenice je lahko neprijeten, saj pičeno mesto lahko kasneje močno srbi in se tudi okuži. Živijo v povprečju 6 – 12 mesecev, samice ležejo 2 – 3 jajčeca na dan, v roku 10 dni se jajčece izvali. Najboljši pogoje za razmnoževanje imajo takrat, ko so prisotni gostitelji, na katerih se hranijo.
Vir: NIJZ.
Slepi potniki, ki se jih težko znebite
Posteljna stenica je izredno majhna in nadležna vrsta insekta, ki izkorišča ljudi za transport iz enega objekta v drug objekt. Največkrat jo zanesemo v svoja domovanja s transportnimi kovčki, nahrbtniki, oblačili, obutvijo, pohištvom, našteva Šolaja.
Ko boste na potovanjih, preglejte omare in posteljnino. Če se le da, kovčka ne odlagajte na posteljo. Po vrnitvi s potovanj, preperite vsa oblačila.
“Zadeva je vse prej kot prijetna, saj se stenice lahko skrivajo na različnih mestih, kot so postelje, nočne omarice, stikala, vtičnice, nadometna inštalacija, v špranjah, za slikami, v knjigah, za zaključnimi letvicami, razne razpoke v tleh ter stenah, v pohištvu,” pravi sogovornik, ki ima skoraj vsakodnevne izkušnje s sumom na stenice.
Tudi naša bralka je pregledala celotno spalnico. “Živih primerkov, ličink ali tipičnih znakov, kot so krvave sledi na posteljnini, nisem našla, so pa me ugrizi toliko prestrašili, da sem vedela, da moram ukrepati, saj se hitro množijo in se jih je težko znebiti. Čisto sem bila panična, brala nasvete, ki so vse od toplotne obdelave do zmrzovanja, biokila in podobnih preparatov, eteričnih olj in podobno.”
Kljub široki paleti različnih nasvetov se je odločila za profesionalno dezinsekcijo. “Ob prebiranju posledic me je slabilo. Enostavno sem vedela, da moram, karkoli me je že pogrizlo, zatreti čim prej in nisem želela tvegati in podaljševati stanja z neustreznim ukrepanjem.”
Na temperaturi nad 60° Celzija je oprala vse, kar je lahko. Posesala in s parnim čistilcem počistila površino. “Razstavila sem posteljo, slekla prevleke za jogije, obleke iz predalov pod posteljo pa pospravila v plastične vreče in zamrznila za nekaj dni.”
Ko ugotovimo, da imamo v svojem bivalnem okolju prisotne stenice, moramo najprej poskrbeti za preventivo, opozarja tudi Gašper Šolaja. Oblačila, posteljnina in podobno naj bodo po nasvetu sogovornika do pranja zaprti v PVC vrečki, saj jim tako onemogočamo prenos iz prostora v prostor.
“Stanovanje je treba posesati s sesalcem na vodo, saj tako lahko posesano vsebino preprosto zlijemo v straniščno školjko. V kolikor ga nimate si ga skušajte sposoditi oziroma je potrebna večja pozornost pri menjavi vrečk v sesalcu. Pri sesanju bodite pozorni na robove postelj, večje razpoke, robove zaključnih letvic in na vsa ostala mesta, kjer se lahko skrivajo stenice. Pri pranju posteljnine ter oblačil priporočamo pranje nad 60° Celzija in pa sušenje v sušilcu,”
svetuje Gašper Šolaja iz podjetja Rodentia.
Insekticidi le s pravilno uporabo
“S preventivnimi postopki lahko zmanjšujemo prisotnost stenic, ne moremo pa se jih popolnoma znebiti.” Za popolno odstranitev stenic je, dodaja Šolaja, “potrebna dezinsekcija s strani profesionalnega podjetja za zatiranje insektov s kemičnimi pripravki oziroma drugačnimi postopki, ki prinesejo popolno odstranitev.”
Tudi na NIJZ se strinjajo, da je na “koncu treba opraviti dezinsekcijo s kemičnimi sredstvi, ki naj jo izvede profesionalec, in nato spremljamo stanje.”
Za uspešno odstranitev je namreč ključnega pomena, da se spoštuje ter dosledno izvaja navodila izvajalcev dezinsekcije, pravi sogovornik. “Uporabo biocidnih preparatov prepustite strokovnjakom, saj si v nasprotnem primeru v vaše okolje vnašate preveliko količino škodljivih insekticidov, ki škodujejo vam ter vašim bližnji,” je jasen.
Biokili in podobna sredstva v boju proti stenicam žal ne bodo zadostovali. “Kljub vaši skrbnosti se namreč lahko zgodi neljubi efekt napačne uporabe biocidnih pripravkov, to je odpornost na aktivno snov v biocidnih pripravkih, kar pa pomeni, da je za uspešno zatiranje potrebno več časa ter posledično so tudi stroški izvedbe višji,” sklene Šolaja.
