Zagotavljanje pogojev za samostojnost slepih in slabovidnih je eno izmed ključnih poslanstev Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, je poudaril njen predsednik Matej Žnuderl.
Možnost samostojnega dvigovanja denarja, ki ga omogoča prilagojeni bankomat, je, kot pravi, nova stopnica slepih in slabovidnih k samostojnejšemu življenju. Veselijo se, da bo NLB prilagodila 52 bankomatov, na lokacijah, ki so jih skupaj določili.
V omenjeni banki so se namreč odzvali na pobudo zveze – do konca letošnjega leta bodo po vsej državi 52 bankomatov prilagodili za uporabo slepih in slabovidnih. Prvi tak bankomat že stoji v Ljubljani, na Trgu mladinskih delovnih brigad.
Bankomati omogočajo, da s pomočjo glasovnih navodil preko slušalk slepi in slabovidni dvignejo gotovino ali preverijo stanje na računu. Prilagojena uporaba bankomata poteka s pomočjo žičnih slušalk, glasovno vodenje se začne, ko program zazna, da so slušalke aktivirane in priklopljene. Glasovno vodenje je zaenkrat omogočeno v slovenskem jeziku.
Še zmeraj marsikje v neenakopravnem položaju
Tekom tedna slepih, ki ga letos obeležujemo med 01. in 09. junijem, v zvezi opozarjajo na pet perečih področij, kjer so slepi in slabovidni še zmeraj v ne enakopravnem položaju:
- Trenutno objavljena verzija predloga Zakona o dolgotrajni oskrbi s svojim ocenjevalnim orodjem ne omogoča slepim in slabovidnim dostopa do storitev dolgotrajne oskrbe. Merila in kriteriji so pisani na kožo gibalno oviranim in drugim skupinam invalidov, ki v prvi vrsti potrebujejo osnovne storitve, šele na to pa lahko v določenem deležu koristijo tudi podporne storitve, ki pa jih slepi ravno v celoti ne pa samo v manjšinskem deležu v razmerju do osnovnih storitev v največji meri potrebujejo.
- Slepi še vedno prispevajo diskriminatorni prispevek za storitve komunikacijskega dodatka v višini 5 EUR na uro storitve v primerjavi z drugimi skupinami invalidov, ki prispevajo tudi 0,20 EUR na uro. Trenutna reforma ponovno ne predvideva te rešitve za slepe in slabovidne, da bi lahko samostojno živeli in delovali v domačem okolju ter so prepuščeni lastni iznajdljivosti ter pomoči medobčinskih društev slepih in slabovidnih.
- Po 4 letih od uveljavitve Zakona o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij zveza ugotavlja, da je to mrtvo prelito črnilo na papirju. Zavezanci ne plačujejo kazni, inšpekcije se zadovoljijo z izjavo zavezancev, da so odpravili nedostopnosti, slepi in slabovidni pa še vedno ne morejo dostopati do informacijske avtoceste ter posledično ostajajo za preostalo družbo, ki se pospešeno digitalizira. Za primer navajajo aplikacijo za dostop do osebnih zdravnikov, ki jih uporabljajo slovenski zdravstveni domovi – in ki je edina pot do rezervacije termina, naročilo recepta ter za sporočanje in komunikacijo z osebnim zdravnikom. Obe sta za 10.000 kategoriziranih slepih in slabovidnih nedostopni.
- Zveza z razpoložljivimi sredstvi na letni ravni pretvori manj kot 6 odstotkov slovenske knjižne produkcije v dostopne formate za slepe – to je brajica, zvok, digitalna oblika ali po potrebi povečan tisk.
- Šolske potrebščine so popolnoma sistemsko neurejeno področje, kjer zveza in Center IRIS kot v obliki krpanke poskušata pomagati tako, da prilagajata in pretvarjata naštete publikacije – učbenike, delovne zvezke in druga učila. Nato pa oboji za nazaj prosijo za delno povračilo stroškov.
