Otroške oči so še posebej občutljive na škodljive učinke ultravijoličnega (UV) sevanja, saj je njihova leča v začetku življenja prozorna za vse UV žarke, zenica pa je širša kot pri odraslih. Priporočila za zaščito oči pred UV sevanjem so bila potrjena s strani strokovnega kolegija Očesne klinike UKC Ljubljana. Celotna priporočila so na voljo TUKAJ.
S starostjo se prepustnost leče za UV sevanje zmanjšuje. Pri otrocih, starih 8-10 let, doseže približno 2-5 odstotkov UV žarkov mrežnico, medtem ko pri odraslih v starosti 25 let ta delež znaša le 1-2 odstotka. Zato je izogibanje neposredni sončni svetlobi ključno za preprečevanje poškodb oči pri otrocih.
Vpliv sevanja na otroške oči
Škodljivi učinki UV sevanja na oči so dobro raziskani, vendar pa je manj znan vpliv prekomerne uporabe zaščite za oči na razvoj vidne funkcije pri otrocih. Pomembno je razumeti, da zaščita otroka pred soncem vključuje tudi ustrezno zaščito kože (uporaba sončne kreme, nošenje zaščitnih oblačil) ter uporabo kapice s ščitnikom ali strešice na otroškem vozičku.
Uporaba certificiranih sončnih očal, ki ne prepuščajo nobene podskupine UV svetlobe, je smiselna le v svetlobno zahtevnejših pogojih, kot so visoka nadmorska višina ali območja ob morju, kjer je UV vpliv močnejši zaradi odboja svetlobe ali slabše zaščite pred UV žarki v ozračju.
Previdnost pri uporabi sončnih očal pri otrocih
Priporočljivo je, da dojenčki in majhni otroci v običajnih svetlobnih pogojih ne nosijo sončnih očal, razen v zahtevnejših okoljih, kjer je izpostavljenost sončni svetlobi močnejša. Prekomerna uporaba zatemnjenih očal lahko pri otrocih povzroči preobčutljivost na svetlobo tudi v običajnih svetlobnih pogojih, kar lahko povzroči težave, kot je fotofobija (občutljivost na svetlobo). Poleg tega lahko prekomerna uporaba sončnih očal vpliva na razvoj vidne funkcije v zgodnjem otroštvu, ko se še razvija akomodativna sposobnost vidnega sistema. Prav tako lahko vpliva na kontrastno senzitivnost in barvni vid v različnih svetlobnih pogojih, kar lahko vodi v neoptimalen razvoj vidne funkcije.
Glede na geografski položaj Slovenije priporočila predlagajo naj dojenčki in otroci do 10. leta starosti ne nosijo sončnih očal, razen v zahtevnejših svetlobnih okoljih, kot so obisk gora, obala morja ali druga okolja z visoko količino odbite ali direktne sončne svetlobe. Pri tem pa je pomembno uporabiti kvalitetna otroška sončna očala z ustrezno certificiranimi stekli (CE-UV 400) ter prilagojenimi okvirji, ki zagotavljajo dobro pozicijo na nosu, udobno namestitev in stransko zaščito pred odbito svetlobo.
Dve uri na dan na dnevni svetlobi
Raziskave kažejo, da je zadostna izpostavljenost dnevni svetlobi pomembna preventiva pred nastankom kratkovidnosti pri otrocih. Priporočljivo je, da predšolski otroci preživijo 10-15 ur tedensko na dnevni svetlobi, kar približno ustreza dvema urama dnevno. Študije na živalskih modelih so celo pokazale, da UV žarki upočasnjujejo rast zrkla, kar je pozitiven dejavnik pri preprečevanju kratkovidnosti. V poletnih mesecih, ko je izpostavljenost sončni svetlobi višja, se kratkovidnost pri otrocih napreduje počasneje.
Sončna očala z neustreznimi okvirji za določen otrokov obraz, lahko privedejo do višje izpostavljenosti notranjih očesnih struktur UV svetlobi kot bi je bile le-te deležne zgolj z uporabo čepice s ščitnikom.
